Avgust prinesel rekordno nizko inflacijo in rast BDP

Avgusta 2024 je medletna inflacija v Sloveniji upadla na 0,9 odstotka, kar pomeni, da se je prvič po marcu 2021 spustila pod odstotek. Na mesečni ravni so cene življenjskih potrebščin zabeležile 0,2-odstotni upad, kar je predvsem posledica poletnih razprodaj, je sporočil Statistični urad Republike Slovenije (SURS).

K letni inflaciji so največ prispevale višje cene v restavracijah in hotelih, ki so narasle za 6,7 odstotka in prispevale 0,5 odstotne točke k skupni inflaciji. Nasprotno so cenejši stroški za stanovanje, vodo, elektriko, plin in goriva, ki so se znižali za 3,3 odstotka, ter nižje cene oblačil in obutve, ki so padle za 6,5 odstotka, ublažili inflacijo za skupno 0,9 odstotne točke.

Mesečna deflacija je avgusta izhajala predvsem iz pocenitev oblačil in obutve, ki so znižale mesečno inflacijo za 0,3 oziroma 0,2 odstotne točke. Oblačila so se v povprečju pocenila za 6,7 odstotka, obutev pa za 10 odstotkov. Poleg tega so nižje cene prevoza in storitev, povezanih z osebnimi vozili, še dodatno prispevale k mesečni deflaciji.

Na drugi strani so k povečanju mesečnih cen najbolj prispevale višje cene pogonskih goriv. Dizelsko gorivo se je podražilo za 3,4 odstotka, bencin pa za 3,6 odstotka, kar je povečalo mesečno inflacijo za 0,2 odstotne točke. Dražji počitniški paketi, hrana in druge podražitve so skupaj dodale še 0,3 odstotne točke.

Harmonizirani indeks cen življenjskih potrebščin je na letni ravni avgusta zabeležil 1,1-odstotno rast, kar je občutno manj od 6,1-odstotne rasti v enakem obdobju lani. Na mesečni ravni so cene ostale stabilne.

Gospodarska rast, merjena z bruto domačim proizvodom (BDP), je po prvi oceni SURS-a v letu 2023 realno dosegla 2,1 odstotka, kar je več kot prejšnja ocena 1,6 odstotka, objavljena februarja. Po revidiranih podatkih je nominalna vrednost BDP lani znašala 63,951 milijarde evrov, kar je za 12,4 odstotka več kot v letu 2021, v realnih vrednostih pa se je povečala za 2,1 odstotka.

K rasti BDP so v letu 2023 največ prispevale panoge gradbeništva, oskrbe z energijo, predelovalnih dejavnosti ter informacijskih in komunikacijskih dejavnosti. Negativni vplivi so izvirali predvsem iz finančnih in zavarovalniških dejavnosti, rudarstva ter kmetijstva, gozdarstva in ribištva. Po besedah generalne direktorice SURS-a Apolonije Oblak Flander je razlika med prvo oceno in končno revizijo majhna in ne vpliva bistveno na splošno oceno gospodarske rasti v državi.

Spletno uredništvo