Zaklonišča v Sloveniji: Ali smo pripravljeni na morebitne krizne razmere
V Sloveniji je le majhen odstotek zaklonišč dejansko pripravljen na morebitne krizne razmere, saj izpolnjujejo pogoje za uporabo. Medtem ko Ministrstvo za obrambo Republike Slovenije (MORS) pripravlja spremembe zakonodaje, ostaja večina objektov neprimernih za zaščito prebivalstva. Neuradna informacija je, da občine preverjajo stanje zaklonišč zaradi zaostrenih razmer na Bližnjem vzhodu. Kljub temu MORS ni potrdil niti zanikal teh informacij.
Po podatkih, ki jih je posredovalo MORS, je bilo lansko leto pregledanih 2535 zaklonišč po Sloveniji. Inšpektorat RS za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami je ugotovil, da ima le 245 zaklonišč (9,7 odstotka) ustrezna potrdila o primernosti. Kar 1346 zaklonišč (53,1 odstotka) nima potrebnih potrdil, medtem ko je 944 zaklonišč (37,2 odstotka) neprimernih za zaklanjanje. Poleg tega so zaznali tudi težave, kot so podvojeni vnosi, zasebne hiše v evidencah, porušene stavbe in nejasno lastništvo nekaterih objektov.
MORS ni podal neposredne ocene o trenutni funkcionalnosti in pripravljenosti slovenskih zaklonišč. Iz posredovanih podatkov izhaja, da večina zaklonišč nima ustreznih potrdil ali pa so neprimerna za zaklanjanje. Pregledi zaklonišč so bili opravljeni med januarjem in aprilom lani, vendar MORS ni navedel sistematičnih podatkov o novejših pregledih.
Prihajajoče zakonodajne spremembe
Uprava za zaščito in reševanje je že pripravila osnutke sprememb uredbe o graditvi in vzdrževanju zaklonišč ter predlog pravilnika o normativih za zaklonišča za 24-urno zaklanjanje prebivalstva. Predlog določa pogoje, ki jih morajo izpolnjevati zaklonišča, zgrajena pred letom 2006, ter način njihovega vzdrževanja. Predstavnike Skupnost občin Slovenije, Združenje občin Slovenije in Združenje mestnih občin Slovenije so o tem obvestili oktobra lani. Predstavniki občin so podprli predloge za ureditev področja zaklanjanja prebivalstva, zlasti glede preoblikovanja statusa zaklonišč, zgrajenih pred letom 2006.
Spremembe naj bi omogočile jasnejšo določitev kriterijev, na podlagi katerih bi lahko spremenili namembnost obstoječih zaklonišč. To bi pomenilo, da bi iz evidenc lahko črtali tista, pri katerih bi bili stroški sanacije nesorazmerno visoki, in tako natančneje uredili seznam funkcionalnih zaklonišč v Sloveniji. Čeprav neposrednega odgovora o aktualnih preverjanjih na terenu nismo prejeli, številke kažejo, da bo področje zaklanjanja prebivalstva v prihodnje zahtevalo precejšnjo sistemsko in finančno pozornost.
Spletno uredništvo Goriške novice
