Na slovenskih univerzah se odpira nov plačni spor. Visokošolski sindikat Slovenije opozarja, da naj bi se pripravljala sprememba, ki bi lahko močno posegla v vrednotenje pedagoškega dela visokošolskih učiteljev. Opozorilo prihaja v posebej občutljivem trenutku: plačna reforma javnega sektorja, o kateri so se država in sindikati pogajali več let, še niti ni v celoti izvedena, nova vlada pa je že odprla vprašanje stroškov in števila zaposlenih v javnem sektorju. Kaj je torej dejansko že odločeno in kaj je za zdaj predvsem svarilo sindikata?
Visokošolski sindikat Slovenije opozarja na pripravo sprememb pri vrednotenju dela visokošolskih učiteljev, ki bi po njegovi oceni lahko imele zelo velike posledice za njihove plače. Toda pri razumevanju zgodbe je pomembno ločiti med že sprejetimi ukrepi in opozorili o tem, kaj bi se lahko zgodilo. Trenutno namreč ni mogoče govoriti o tem, da bi bile plače visokošolskih pedagogov že znižane ali da bi bil dokončen poseg že sprejet.
Sindikalno opozorilo kljub temu ni nepomembno. Prihaja le nekaj dni po tem, ko so sindikati javnega sektorja novo vlado pozvali k ponovnemu socialnemu dialogu, saj želijo jasne odgovore glede nadaljnjega izvajanja plačne reforme in napovedanih sprememb v javnem sektorju. SVIZ je ta teden zapisal, da sindikati še čakajo na prvo sejo pogajalske komisije in od vlade pričakujejo čimprejšnji sklic.
Plačna reforma še sploh ni dokončno izplačana
Za razumevanje spora se je treba vrniti k plačni reformi javnega sektorja. Novi plačni sistem je začel veljati leta 2025, višje plače pa se zaposlenim ne izplačujejo naenkrat. Vlada je ob uvedbi reforme določila, da se bodo dogovorjena zvišanja praviloma izplačevala postopoma v največ šestih obrokih med januarjem 2025 in januarjem 2028. Po podatkih ministrstva za javno upravo naj bi reforma javnim uslužbencem v povprečju prinesla približno 23-odstotno oziroma okoli 415 evrov bruto zvišanje osnovnih plač, vendar so razlike med posameznimi delovnimi mesti precejšnje.
Tudi visoko šolstvo je bilo vključeno v ta dogovor. Delovna mesta visokošolskih učiteljev in sodelavcev sodijo v plačno podskupino D1, njihove nove uvrstitve pa so bile določene z aneksom h kolektivni pogodbi za dejavnost vzgoje in izobraževanja. Aneks poleg plačnih razredov ureja tudi sistemizacije delovnih mest, kriterije za zasedbo novih in stopnjevanih delovnih mest ter način plačevanja dodatne pedagoške obveznosti.
Zato je trenutni spor toliko bolj občutljiv. Če bi država kmalu po sklenjenih dogovorih bistveno spreminjala vrednotenje posameznih delov visokošolskega dela, bi se odprlo vprašanje, koliko od nedavno dogovorjenih razmerij v novem plačnem sistemu bo dejansko ostalo nedotaknjenih.
Posebej občutljivo je plačilo dodatnega pedagoškega dela
Visokošolski učitelj nima zgolj osnovne plače za določeno delovno mesto. Sistem posebej ureja tudi dodatno pedagoško obveznost, torej pedagoško delo nad zakonsko oziroma kolektivno določeno osnovno obveznostjo. Način njegovega plačila je zapisan v kolektivni pogodbi.
Veljavna ureditev določa, da se plačilo dodatne pedagoške obveznosti izračunava glede na odstotek povečanja tedenske pedagoške obveznosti v razmerju do najvišjega števila ur neposredne pedagoške obveznosti, rezultat pa se poveže z bruto vrednostjo osnovne plače zaposlenega. Takšno dodatno delo se nato mesečno izplačuje skozi vse leto.
Prav način vrednotenja pedagoškega dela je zato lahko finančno zelo pomemben. Če se spremeni osnova, po kateri se obračunava dodatna pedagoška obveznost, se lahko končni mesečni prejemek posameznega učitelja spremeni tudi brez formalnega znižanja njegovega osnovnega plačnega razreda. Zato opozorila sindikata ni mogoče razumeti zgolj kot spor o eni tehnični določbi.
Sindikat opozarja na velik padec vrednotenja
Visokošolski sindikat zdaj opozarja, da bi predvidena ureditev pomenila velik poseg v plačilo pedagoškega dela. Pri številkah, ki jih navaja sindikat, je treba biti natančen: gre za sindikalno interpretacijo oziroma izračun posledic predlaganih sprememb, ne za že uveljavljeno znižanje plač.
To razlikovanje je pomembno tudi za zaposlene na univerzah. Dokler sprememba ni sprejeta in dokler niso znani vsi njeni parametri, ni mogoče trditi, da bo posameznemu profesorju plača avtomatično padla za določeno število evrov ali plačnih razredov. Lahko pa sindikat opozarja, da bi sprememba načina obračunavanja oziroma vrednotenja dela po njegovem izračunu povzročila takšen učinek.
Če se bodo pogajanja nadaljevala, bo zato ključno vprašanje, ali država predlaga dejansko spremembo plačnih uvrstitev, spremembo vrednotenja dodatne pedagoške obveznosti ali drugačen način organizacije in financiranja pedagoškega dela. Posledice teh možnosti namreč niso enake.
V ozadju tudi širši spor o javnem sektorju
Dogajanja na univerzah ni mogoče povsem ločiti od širše razprave o javnem sektorju. Sindikati so v začetku oktobra opozorili, da od nove vlade še vedno čakajo na sklic pogajalske komisije. Posebej jih skrbijo javne napovedi glede zmanjševanja števila zaposlenih in morebitnega poseganja v dinamiko že dogovorjenih plačnih zvišanj. SVIZ je 7. oktobra zapisal, da zaposleni pričakujejo spoštovanje veljavnega Zakona o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju in jasna uradna stališča vlade.
Pomembno je tudi, da se je vrednost plačnih razredov letos že uskladila. Od 1. aprila 2026 je bila plačna lestvica zaradi zakonsko določenega mehanizma zvišana za 0,9 odstotka. Novi sistem vsebuje 67 plačnih razredov, razlika med posameznima razredoma pa znaša tri odstotke.
To pomeni, da več plačnih razredov razlike nikakor ni zanemarljiv premik. Zaradi triodstotne razlike med zaporednima razredoma se učinek z vsakim nadaljnjim razredom povečuje, zato bi bila sprememba za več razredov finančno občutna. Toda kolikšen bi bil dejanski učinek za posameznega pedagoga, je mogoče pošteno izračunati šele, ko bo znano, na katero konkretno plačno postavko oziroma vrsto pedagoške obveznosti bi se sprememba nanašala.
Država in sindikat sta se o visokem šolstvu že večkrat pogajala
Sedanji spor ima tudi precej dolgo predzgodovino. Vlada in Visokošolski sindikat sta julija 2023 sklenila stavkovni sporazum, februarja 2024 pa še sporazum o njegovih spremembah in dopolnitvah. Takrat je država med drugim pristala na premik novih plačnih uvrstitev na 1. januar 2025, saj se je zaradi posledic poplav in javnofinančnega položaja celotna plačna reforma zamaknila.
V pogajanjih niso urejali samo plač. Dogovorili so se tudi o delovni in pedagoški obveznosti visokošolskih učiteljev, sobotnem letu ter sredstvih za njihovo osnovno raziskovalno, umetniško in strokovno delo. Kolektivna pogodba tako danes precej podrobno določa, kaj predstavlja neposredno pedagoško obveznost in kako se vrednoti delo, ki jo presega.
Če želi država ta razmerja ponovno odpreti, bo zato pomembno tudi vprašanje socialnega dialoga. Ne gre zgolj za tehnično popravljanje plačne lestvice, temveč za področje, ki je bilo v zadnjih letih predmet stavk, pogajanj in podpisanih sporazumov.
Ključno vprašanje: kaj bo dejansko zapisano v predlogu?
Za zaposlene na univerzah je trenutno najpomembnejše, da se opozorila ne zamenjujejo z že sprejetimi odločitvami. Plače visokošolskih pedagogov danes niso bile znižane, prav tako iz trenutno javno dostopnih uradnih dokumentov še ni mogoče sklepati, da je dokončna rešitev, na katero opozarja sindikat, že sprejeta.
Toda opozorilo prihaja v času, ko se hkrati odpira več vprašanj glede financiranja visokega šolstva in javnega sektorja. Že prejšnji teden je Visokošolski sindikat izražal zaskrbljenost zaradi predlogov sprememb zakonov o visokem šolstvu in znanstvenoraziskovalni dejavnosti, ki bi upočasnili načrtovano rast financiranja.
Zato bo naslednji korak odločilen. Ko bo znano konkretno besedilo sprememb, bo mogoče odgovoriti na bistvena vprašanja: katerim zaposlenim bi se spremenilo plačilo, za koliko, ali bi poseg vplival na osnovno plačo ali predvsem na dodatno pedagoško obveznost ter ali bi država s tem spreminjala razmerja, ki so bila s sindikati dogovorjena šele pred kratkim.
Do takrat je najbolj natančen opis položaja naslednji: Visokošolski sindikat je sprožil resno opozorilo o možnih posledicah, dokončen poseg v plače pa še ni dejstvo. Prav konkretni predlog bo pokazal, ali gre za tehnično spremembo ali za bistveno širši poseg v način, kako Slovenija vrednoti delo univerzitetnih pedagogov.
Spletno uredništvo
