Iz lokalnih medijev

Nafta se ceni, a koliko bodo prihranili vozniki? Vlada lahko znižuje, pa tudi zvišuje trošarine

Bencin in dizelsko gorivo sta se v Sloveniji ob zadnjih dveh spremembah reguliranih cen občutno pocenila. Liter 95-oktanskega bencina je cenejši za 18,2 centa, liter dizla pa za 15,1 centa. K pocenitvam je prispeval predvsem padec cen surove nafte na svetovnih trgih, kjer se ponudba po večmesečnih motnjah znova krepi. Toda koliko tega znižanja dejansko občutijo slovenski vozniki, ni odvisno samo od svetovnega trga.

Pomembno vlogo ima tudi država, ki lahko s spreminjanjem trošarin cene goriv znižuje ali zvišuje.

Slovenija je pred kratkim dobila celo posebno evropsko dovoljenje za dodatno znižanje trošarin, hkrati pa ostaja odprto vprašanje, kako bo vlada ta instrument uporabljala v prihodnjih mesecih.

Svetovne cene padajo, končna cena pa ni odvisna samo od nafte

Na svetovnem naftnem trgu je oktober prinesel izrazit preobrat. Po podatkih Mednarodne agencije za energijo (IEA) so cene surove nafte padle za več kot 30 odstotkov, potem ko je izvoz iz Perzijskega zaliva okreval hitreje od svetovnega povpraševanja. Na trgu se je tako prvič po izbruhu vojne v Iranu ponovno pojavilo več surove nafte, kot so je porabniki potrebovali.

Padec svetovnih cen se je odrazil tudi na slovenskih bencinskih servisih zunaj avtocest in hitrih cest, kjer država regulira najvišje dovoljene cene določenih pogonskih goriv. V zadnjih dveh cenovnih spremembah se je liter 95-oktanskega bencina pocenil za 18,2 centa, liter dizelskega goriva pa za 15,1 centa. Pri 50-litrskem rezervoarju to pomeni 9,10 evra manj za bencin oziroma 7,55 evra manj za dizel.

Vendar cena na mednarodnem trgu ni enaka končni ceni na črpalki. Ta vključuje tudi davke, trošarine in trgovske marže. Prav pri trošarinah ima vlada možnost neposrednega poseganja v višino končne cene, zato lahko njene odločitve del padca svetovnih cen prenesejo na potrošnike ali pa ga deloma izničijo.

Vlada ima možnost dodatnega znižanja trošarin

Slovenija je letos Evropsko unijo zaprosila za posebno dovoljenje, ki bi ji omogočilo začasno znižanje trošarin pod sicer predpisano evropsko najnižjo raven. Evropska komisija je prošnji ugodila oktobra, Svet EU za ekonomske in finančne zadeve pa je odločitev potrdil v prvi polovici novembra.

Na podlagi tega dovoljenja lahko Slovenija v šestmesečnem obdobju trošarino za liter 95-oktanskega bencina zniža za največ 27,81 centa, za liter dizelskega goriva pa za največ 22,5 centa. Če bi izkoristila celoten odobreni obseg, bi trošarina znašala 0,1395 evra za liter bencina in 0,105 evra za liter dizla.

To pomeni, da ima vlada na voljo dodaten instrument za vplivanje na maloprodajne cene, vendar dovoljenje Evropske unije samo po sebi ne pomeni avtomatične pocenitve. O tem, ali bo trošarine dejansko znižala in za koliko, odloča vlada.

Pomembno je tudi, da se sprememba trošarine zaradi obračuna davka na dodano vrednost lahko na končni ceni odrazi nekoliko drugače od samega zneska trošarine. Ob nespremenjenih drugih sestavinah cene bi polno znižanje trošarin, skupaj z učinkom DDV, pomenilo približno 33,9 centa nižjo ceno litra bencina in 27,5 centa nižjo ceno litra dizla.

Gre za izračun mogočega učinka, ne za napoved ali že sprejeto odločitev o novih cenah goriv.

Ko se nafta ceni, lahko država zviša trošarine

Pri razumevanju cen goriv je pomembna še druga stran državnega poseganja. Vlada namreč trošarin ne more samo zniževati, temveč jih lahko v okviru zakonskih omejitev tudi zvišuje. To pomeni, da se lahko ob padanju cen naftnih derivatov na svetovnem trgu odloči za višjo trošarino in s tem zmanjša pocenitev, ki bi jo sicer občutili potrošniki.

Takšno prilagajanje omogoča državi, da del gibanja cen na mednarodnih trgih uravnava z davčno politiko. Kadar se goriva dražijo, lahko znižanje trošarin ublaži podražitev. Kadar se cenijo, pa lahko zvišanje trošarin del pričakovane pocenitve zadrži v obliki višjih davčnih prihodkov.

Razliko lahko ponazorimo s preprostim primerom. Če bi se osnovna cena goriva zaradi razmer na svetovnem trgu znižala za deset centov na liter, država pa bi hkrati trošarino zvišala za pet centov, bi bila pocenitev za voznike manjša. Ob nespremenjenih drugih dejavnikih bi se zaradi DDV učinek obeh sprememb odrazil tudi v končni maloprodajni ceni.

Takšen primer ne pomeni, da je vlada ob zadnji pocenitvi dejansko zvišala trošarine. Pokaže pa, zakaj samo spremljanje svetovnih cen nafte ne zadostuje za razumevanje zneskov, ki jih vozniki plačujejo na črpalkah.

Država ima torej vzvode na obeh straneh: z nižjimi trošarinami lahko goriva dodatno poceni, z višjimi pa lahko omeji učinek ugodnejših svetovnih cen. Zato je pri vsaki spremembi cen smiselno spremljati tudi odločitve o trošarinah, ne zgolj dogajanja na naftnih borzah.

Zakaj država sploh spreminja trošarine?

Trošarine so pomemben vir prihodkov državnega proračuna, zato imajo spremembe njihove višine neposredne javnofinančne posledice. Znižanje pomeni manj prihodkov od posameznega prodanega litra goriva, zvišanje pa več. Vlada mora pri odločanju upoštevati tudi obseg porabe, gibanje cen in širše gospodarske razmere.

Pri pogonskih gorivih se trošarinska politika uporablja tudi za blaženje cenovnih nihanj. Toda ta možnost hkrati pomeni, da končne cene niso zgolj rezultat ponudbe in povpraševanja po nafti. Nanje vplivajo tudi odločitve države o tem, kolikšen delež končne cene bo predstavljala davčna obremenitev.

Za voznike je zato pomembno razlikovati med pocenitvijo, ki izvira iz nižjih tržnih cen, in pocenitvijo, ki je posledica nižjih davčnih obremenitev. Enako velja v nasprotni smeri: gorivo se lahko podraži zaradi rasti cen derivatov ali zaradi višjih trošarin, lahko pa se oba vpliva pojavita hkrati.

Surove nafte je več, dizelskega goriva pa še vedno primanjkuje

Čeprav se razmere na trgu surove nafte izboljšujejo, ostaja trg dizelskega goriva precej bolj napet. Po ugotovitvah IEA ponavljajoči se napadi na rusko energetsko infrastrukturo ovirajo dobavo ruskega dizla na mednarodne trge. Težave dodatno povečujejo posledice zaostrenih razmer na Bližnjem vzhodu, kjer so motnje v proizvodnji, predelavi in transportu zmanjšale razpoložljive količine naftnih derivatov.

Rafinerije v atlantskem bazenu, predvsem v Združenih državah Amerike, že delujejo z visoko intenzivnostjo, saj je zaradi pomanjkanja dizla njegova predelava dobičkonosna. Več prostora za povečanje proizvodnje je v Aziji, kjer imajo rafinerije na voljo dodatne količine surove nafte, Kitajska pa je določila nove izvozne kvote za naftne derivate.

Vendar povečanje ponudbe surove nafte še ne pomeni, da se lahko enako hitro poveča tudi ponudba dizla. Rafinerije potrebujejo ustrezne proizvodne zmogljivosti, čas za predelavo in zanesljive dobavne poti. IEA zato opozarja, da bo v prihodnjih mesecih za blaženje pomanjkanja pomembno tudi sproščanje zalog dizelskega goriva.

Za slovensko gospodarstvo je to posebej pomembno, saj se dizel uporablja v tovornem prometu, kmetijstvu, gradbeništvu in številnih drugih dejavnostih. Višji stroški goriva se lahko prek prevoza in proizvodnje postopoma prenesejo tudi v cene izdelkov ter storitev.

Na morju se zaloge povečujejo, na kopnem pa ostajajo nizke

IEA prve znake izboljšanja razmer vidi tudi v podatkih o svetovnih zalogah nafte. Oktobra so se te povečale za 52 milijonov sodčkov oziroma približno 1,7 milijona sodčkov na dan. Kljub temu so bile od začetka vojne v Iranu skupno še vedno manjše za 462 milijonov sodčkov.

Pomembna je tudi razporeditev zalog. Na morju so se oktobra povečale za 86 milijonov sodčkov, kar je bil največji mesečni prirast od januarja. Nasprotno so se zaloge na kopnem še naprej zmanjševale in ostale na najnižji ravni vsaj od leta 2016.

Skupne zaloge držav članic Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) so se zmanjšale za 47 milijonov sodčkov, industrijske zaloge pa za 41 milijonov. To pomeni, da več nafte na tankerjih še ne zagotavlja tudi njene takojšnje razpoložljivosti za rafinerije in končne porabnike.

Prihodnje leto naj bi ponudba presegala povpraševanje

Po napovedih IEA bi se lahko presežek ponudbe surove nafte v prihodnjem letu še povečal. Svetovna ponudba se je septembra povečala za tri milijone sodčkov na dan, oktobra pa še za dodatnih 2,3 milijona in dosegla 105,4 milijona sodčkov dnevno. K temu je pomembno prispeval okrepljen izvoz iz Perzijskega zaliva.

Na ravni celotnega leta 2026 agencija še vedno pričakuje manjšo ponudbo kot leto prej, medtem ko za leto 2027 napoveduje povečanje za 6,6 milijona sodčkov na dan, na povprečno 108,1 milijona sodčkov dnevno. Svetovno povpraševanje naj bi se prihodnje leto povečalo za približno dva milijona sodčkov na dan, torej precej počasneje od ponudbe.

Takšno razmerje bi lahko prispevalo k stabilizaciji ali nadaljnjemu znižanju cen surove nafte. Vendar napovedi ostajajo odvisne od varnostnih razmer, zlasti od morebitnih novih napadov na tankerje in energetsko infrastrukturo ter od hitrosti okrevanja rafinerijske proizvodnje.

Koliko bodo od morebitnih novih pocenitev dejansko imeli vozniki?

Slovenski vozniki so v zadnjih tednih že občutili nižje cene bencina in dizla, vendar prihodnje gibanje ostaja negotovo. Na eni strani svetovni trg nakazuje večjo ponudbo surove nafte, na drugi strani pomanjkanje dizelskega goriva in varnostna tveganja še vedno ohranjajo pritisk na cene.

Ob tem ima pomembno vlogo tudi država. Slovenija je pridobila dodatno možnost znižanja trošarin pod evropsko določeno najnižjo raven, kar pomeni, da ima vlada na voljo več prostora za vplivanje na končne cene. Hkrati lahko v okviru predpisanih meja trošarine tudi zvišuje in s tem zmanjša učinek padanja tržnih cen.

Za voznike zato ni pomembno samo vprašanje, ali se nafta na svetovnih trgih ceni, temveč tudi, koliko te pocenitve se bo dejansko preneslo na bencinske servise. Na to pa poleg trgovcev in razmer na svetovnem trgu vpliva tudi davčna politika države.

 

Spletno uredništvo Goriške novice

Povezane objave

Back to top button