PolitikaSvet

Politični vihar v Srbiji: Vučićevi poslanci protestno zapustili parlament, študentska večina prevzela vsa vodilna mesta

V Srbiji se je komaj nekaj dni po začetku dela novega parlamenta razplamtel oster politični spor. Poslanci Srbske napredne stranke (SNS) Aleksandra Vučića so v četrtek zvečer protestno zapustili parlamentarno dvorano, potem ko je nova večina vseh šest podpredsedniških mest namenila kandidatom Študentske liste. Nekdanja predsednica parlamenta Ana Brnabić je večino obtožila uničevanja parlamentarne demokracije, predstavniki študentskega gibanja pa so vztrajali pri svoji odločitvi.

Napeto ustanovno sejo so zaznamovali tudi besedni spopadi, opomini Vučiću in drugim poslancem ter izvolitev novega predsednika skupščine Aleksandra Čupića. Srbijo medtem čakajo še oblikovanje nove vlade in predčasne predsedniške volitve.

Študentska lista zasedla vseh šest podpredsedniških mest

Srbski parlament je v četrtek, 19. novembra, pozno zvečer izvolil šest podpredsednikov narodne skupščine. Vsa mesta so pripadla kandidatom Študentske liste – Študenti zmagujejo, ki je na oktobrskih predčasnih parlamentarnih volitvah osvojila večino poslanskih sedežev.

Za podpredsednike so bili izvoljeni Jelena Petrović, Lidija Dimitrijević, Marija Bjelobrk, Sara Valentik, Tibor Lazar in Adem Mavrić. Največ podpore je prejel Mavrić, za katerega je glasovalo 137 poslancev, preostalih pet kandidatov pa je prejelo po 136 glasov.

Poslanska skupina Aleksandar Vučić – Srbija zmaguje je predlagala šest svojih kandidatov, med njimi Miloša Vučevića, Vladimirja Đukanovića in Marino Raguš, vendar nobeden ni dobil zadostne podpore. Nova parlamentarna večina je tako prevzela celotno podpredsedniško vodstvo skupščine.

Odločitev je sprožila oster odziv opozicije, ki je novo večino obtožila, da ne spoštuje dosedanjih parlamentarnih običajev. Vučićevi poslanci so protestno zapustili dvorano in sporočili, da ne želijo sodelovati pri glasovanju, ki so ga označili za farso.

Ana Brnabić: Uničili ste 35 let parlamentarnega izročila

Med najostrejšimi kritiki odločitve je bila nekdanja predsednica parlamenta Ana Brnabić, dolgoletna sodelavka Aleksandra Vučića in nekdanja predsednica srbske vlade. Novi večini je očitala, da je izključila opozicijo iz vodstva parlamenta in s tem pokazala nespoštovanje do volivcev, ki niso podprli Študentske liste.

Brnabićeva je v razpravi dejala, da je nova večina uničila 35 let staro parlamentarno demokracijo in ponižala približno dva milijona državljanov, ki so glasovali za opozicijo. Njene besede so bile del ostrega političnega spopada, ki je zaznamoval ustanovno sejo.

Opozicija je poudarjala, da so v preteklih sklicih parlamenta podpredsedniška mesta praviloma pripadala tudi strankam zunaj vladajoče večine. Po njenem mnenju bi morala nova večina takšno prakso nadaljevati, če želi uresničevati obljube o političnem dialogu in drugačnem načinu vodenja države.

Toda zgodovinski pregled parlamentarnih sklicev, ki ga je pripravila srbska organizacija CRTA, kaže nekoliko bolj zapleteno sliko. Opozicijski poslanci so bili med podpredsedniki zastopani v letih 2012, 2014, 2016 in 2022, ne pa tudi v sklicih leta 2020 in 2024. Trditev, da je nova večina prekinila neprekinjeno 35-letno prakso, zato ni povsem točna.

Kljub temu ostaja dejstvo, da je Študentska lista vseh šest podpredsedniških mest namenila svojim kandidatom, kar je opozicija razumela kot izključitev iz parlamentarnega vodstva.

Novi predsednik parlamenta postal univerzitetni profesor

Še pred glasovanjem o podpredsednikih so poslanci izvolili novega predsednika narodne skupščine. To je postal Aleksandar Čupić, univerzitetni profesor s Fakultete za promet Univerze v Beogradu in predstavnik Študentske liste.

Čupića je podprlo 140 poslancev, medtem ko je njegov protikandidat Stojan Radenović, ki ga je predlagala Vučićeva poslanska skupina, prejel 97 glasov. Dva poslanca sta se glasovanja vzdržala. Čupić je tako dobil podporo parlamentarne večine, ki jo je študentsko gibanje oblikovalo po oktobrskih volitvah.

Novi predsednik parlamenta je ob izvolitvi poudaril, da prevzema veliko odgovornost in da si želi skupščini povrniti dostojanstvo. Napovedal je vodenje sej v skladu s poslovnikom ter spoštovanje dialoga in strpnosti med poslanci.

Toda že njegova prva seja je pokazala, kako zahtevno bo uresničevanje teh napovedi. Razprave so bile dolge in pogosto burne, poslanci pa so se večkrat oddaljili od dnevnega reda ter se zapletli v medsebojne očitke.

Vučić dobil opomin, opozorjen tudi vodja Študentske liste

Ustanovno sejo so zaznamovali tudi neposredni besedni spopadi med Aleksandrom Vučićem in novim predsednikom parlamenta. Vučić, ki je po septembrskem odstopu s predsedniškega položaja postal opozicijski poslanec, je večkrat kritiziral način vodenja razprave.

Čupić ga je opozarjal, naj se drži obravnavane točke dnevnega reda, in mu izrekel uradni opomin. Po podatkih organizacije CRTA je novi predsednik parlamenta med nadaljevanjem seje izrekel skupno devet opominov.

Med opozorjenimi so bili poleg Vučića tudi Ana Brnabić, Milenko Jovanov, Samir Tandir in Miloš Stojković. Zadnja dva sta prejela po dva opomina. Nekateri poslanci so bili opozorjeni zaradi razpravljanja zunaj dnevnega reda, drugi zaradi ravnanja med sejo.

Opomin je dobil tudi Jovo Bakić, vodja poslanske skupine Študentske liste. Čupić ga je opozoril, ker je v razpravi govoril o temah, ki niso bile povezane z obravnavano točko. To je pokazalo, da novi predsednik parlamenta poslovniška opozorila uporablja tudi proti poslancem lastne večine.

Kljub temu je bilo ozračje v dvorani izjemno napeto. Namesto razprave o organizaciji dela parlamenta so se poslanci pogosto vračali k političnim očitkom, preteklim dogodkom in medsebojnemu obtoževanju.

Kako je študentsko gibanje sploh prišlo na oblast?

Dogajanje v parlamentu je neposredna posledica velikega političnega preobrata, ki se je v Srbiji zgodil na predčasnih parlamentarnih volitvah 25. oktobra. Študentska lista je osvojila 140 od 250 poslanskih sedežev in s tem dobila večino, potrebno za oblikovanje vlade.

Lista, povezana s študentskim protestnim gibanjem, je s tem prekinila dolgoletno prevlado Srbske napredne stranke. Vučićeva politična skupina je po uradnih volilnih rezultatih osvojila 103 sedeže, preostali mandati pa so pripadli predstavnikom narodnih manjšin.

Študentsko gibanje se je razvilo iz množičnih protestov, ki so se začeli po tragediji na železniški postaji v Novem Sadu novembra 2024. Takrat je zaradi zrušenja nadstreška umrlo 16 ljudi. Dogodek je sprožil proteste proti korupciji, pomanjkanju odgovornosti in načinu delovanja državnih institucij.

Protesti so se v naslednjih dveh letih razširili po državi in prerasli v širše politično gibanje. Študentom so se pridružili številni profesorji, strokovnjaki in drugi državljani, ki so zahtevali institucionalne spremembe.

Oktobrske volitve so pomenile prelomnico. Gibanje, ki je nastalo na ulicah in univerzah, je dobilo parlamentarno večino ter prevzelo odgovornost za prihodnje vodenje države. Toda prav začetek dela nove skupščine kaže, da se bo moralo zdaj soočiti tudi z zahtevnimi vprašanji parlamentarnega sodelovanja in upravljanja države.

Vučić po odstopu prvič v vlogi opozicijskega poslanca

Aleksandar Vučić je 27. septembra odstopil s položaja predsednika Srbije. Njegov odstop je odprl pot do predčasnih predsedniških volitev, hkrati pa spremenil njegovo neposredno politično vlogo.

Po dolgih letih na najvišjih položajih izvršne oblasti je Vučić v novem parlamentu prevzel vodenje opozicijske poslanske skupine. Na ustanovni seji je bil med najdejavnejšimi govorci in je večkrat kritiziral novo parlamentarno večino.

Njegova stranka kljub volilnemu porazu ostaja pomembna politična sila. Ima številčno poslansko skupino, dolgoletne politične izkušnje in podporo velikega dela volilnega telesa. Zato bodo odnosi med novo večino in opozicijo pomembno vplivali na prihodnje delovanje parlamenta.

Študentska lista je volivcem obljubljala drugačen politični pristop, večjo preglednost in spoštovanje institucij. Opozicija pa ji že na začetku očita, da pri razdelitvi parlamentarnih funkcij ne upošteva načel vključevanja različnih političnih skupin.

To nasprotje bo ena od pomembnih preizkušenj novega parlamentarnega sklica.

Srbijo čaka oblikovanje nove vlade

Z ustanovitvijo novega parlamenta je začel teči tudi rok za oblikovanje vlade. V skladu s srbskimi pravili mora biti nova vlada izvoljena v 90 dneh, kar pomeni, da se rok izteče 15. februarja 2027.

Čeprav ima Študentska lista parlamentarno večino, mora še oblikovati vlado, določiti njeno sestavo in predstaviti program. Med njenimi poslanci so številni univerzitetni profesorji, strokovnjaki in posamezniki, ki doslej niso imeli pomembnejših političnih funkcij.

To prinaša drugačen profil političnega vodstva, hkrati pa tudi zahtevno nalogo. Prevzem oblasti namreč pomeni odgovornost za proračun, gospodarstvo, javne storitve, zunanjo politiko in delovanje državnih institucij.

Nova večina bo morala pokazati, kako namerava uresničevati reformne obljube, zaradi katerih je dobila podporo volivcev. Med pomembnimi področji ostajajo boj proti korupciji, krepitev pravne države, neodvisnost institucij in odnosi z Evropsko unijo.

Predsedniške volitve morajo biti razpisane v prihodnjih dneh

Novega predsednika parlamenta Aleksandra Čupića čaka še ena pomembna ustavna naloga. Kot predsednik narodne skupščine je pristojen za razpis predčasnih predsedniških volitev, do izvolitve novega predsednika republike pa opravlja tudi naloge vršilca dolžnosti predsednika države.

Po odstopu Aleksandra Vučića je to funkcijo začasno opravljala Ana Brnabić, vendar se je njen mandat na čelu parlamenta končal z ustanovitvijo novega sklica. Z izvolitvijo Čupića je odgovornost prešla nanj.

Po pojasnilih organizacije CRTA morajo biti predsedniške volitve razpisane najpozneje 27. novembra, izvedene pa najpozneje 27. decembra. Med razpisom in glasovanjem mora preteči najmanj 30 in največ 60 dni.

Srbijo tako v prihodnjih tednih čaka še ena pomembna politična odločitev. Po oktobrski menjavi parlamentarne večine bodo volivci odločali tudi o novem predsedniku države.

Prvi veliki preizkus nove srbske politike

Ustanovna seja novega parlamenta je pokazala, da politična menjava v Srbiji ne bo potekala brez ostrih sporov. Študentska lista ima parlamentarno večino in pravico odločati o vodstvu skupščine, opozicija pa opozarja, da bi morala večina pri razdelitvi funkcij upoštevati tudi zastopanost drugih političnih skupin.

Izvolitev vseh šestih podpredsednikov iz vrst ene liste je zato postala simbol širšega spora o tem, kako bo po dolgoletni prevladi SNS delovala nova srbska politika. Obe strani se sklicujeta na demokratična načela, vendar se njuni predstavi o parlamentarnem sodelovanju očitno razlikujeta.

V prihodnjih mesecih bodo pomembnejše od medsebojnih očitkov predvsem konkretne odločitve. Novo večino čakajo oblikovanje vlade, zakonodajne reforme in predsedniške volitve, opozicijo pa naloga parlamentarnega nadzora nad oblastjo.

Srbija je z oktobrskimi volitvami vstopila v novo politično obdobje. Toda že prvi dnevi dela parlamenta kažejo, da volilna zmaga sama po sebi še ne zagotavlja političnega dialoga. Kako bodo poslanci obeh strani sodelovali pri ključnih odločitvah, bo pomembno za prihodnje delovanje države.

 

Spletno uredništvo

Povezane objave

Back to top button