Slovenci imamo za 155.000 evrov premoženja, a več kot polovica vsak mesec porabi vse, kar zasluži

Kako premožni smo v resnici Slovenci? Najnovejša podrobna predstavitev Banke Slovenije razkriva precej nenavadno sliko. Slovensko gospodinjstvo na sredini premoženjske lestvice ima približno 155.000 evrov neto premoženja, kar je več od primerljive vrednosti v evrskem območju. Toda za temi številkami se skriva pomembno nasprotje: kar 52 odstotkov gospodinjstev za redne življenjske stroške porabi vse svoje prihodke, skoraj šest odstotkov pa jih z zaslužkom ne more pokriti niti osnovnih izdatkov.
Slovenci smo torej po vrednosti premoženja razmeroma dobro stoječi, vendar velik del našega bogastva predstavljajo nepremičnine. Hiša ali stanovanje je lahko vredno več sto tisoč evrov, na bančnem računu pa ob koncu meseca kljub temu ostane zelo malo.
Slovenska gospodinjstva imajo precej več premoženja, kot bi lahko sklepali zgolj iz njihovih mesečnih prihodkov. Raziskava Banke Slovenije, katere rezultate so predstavili 18. novembra 2026, kaže, da je mediana neto premoženja gospodinjstev približno 155.000 evrov. To pomeni, da ima polovica slovenskih gospodinjstev več, druga polovica pa manj neto premoženja od navedene vrednosti.
Na prvi pogled gre za spodbuden podatek. Slovenija se po mediani neto premoženja uvršča nekoliko nad evrsko območje, hkrati pa spada med države z razmeroma majhno premoženjsko neenakostjo. Toda podrobnejši pogled pokaže, da visoka vrednost premoženja še zdaleč ne pomeni, da imajo gospodinjstva na voljo veliko denarja za vsakodnevno življenje.
Po podatkih raziskave namreč več kot polovica gospodinjstev svoje redne prihodke v celoti porabi za redne izdatke. Nekaterim denarja celo zmanjka, zato morajo poseči po prihrankih, prositi za pomoč sorodnike ali odložiti plačilo obveznosti. Prav ta razlika med premoženjem in dejansko finančno zmožnostjo je ena najpomembnejših ugotovitev raziskave.
Premoženje slovenskega gospodinjstva se je povečalo za približno 35.000 evrov
Banka Slovenije raziskavo o finančnih sredstvih in porabi gospodinjstev izvaja v sodelovanju z Evropsko centralno banko. V zadnjem predstavljenem krogu je v Sloveniji sodelovalo 1987 gospodinjstev, podatki pa se večinoma nanašajo na leto 2023 oziroma na obdobje anketiranja med septembrom 2023 in majem 2024.
Primerjava s predhodno raziskavo kaže precejšnjo rast vrednosti premoženja. Mediana neto premoženja slovenskih gospodinjstev se je s približno 119.000 evrov v letih 2020 in 2021 povečala na približno 154.000 oziroma 155.000 evrov. To je povečanje za približno 35.000 evrov ali skoraj 30 odstotkov.
Vendar takšna rast ne pomeni, da je povprečna slovenska družina v nekaj letih toliko denarja dodatno privarčevala. Pomemben del povečanja je posledica rasti cen nepremičnin. Če se vrednost hiše, v kateri družina živi že dvajset let, poveča s 150.000 na 200.000 evrov, se njeno premoženje na papirju poveča za 50.000 evrov. Toda družina zaradi tega nima nujno niti evra več razpoložljivega denarja.
Razlika je pomembna predvsem zato, ker se v javnosti pogosto mešajo pojmi premoženje, prihranki in dohodek. Neto premoženje pomeni skupno vrednost sredstev gospodinjstva, zmanjšano za njegove dolgove. Vanj so vključene nepremičnine, finančne naložbe, prihranki in druge oblike premoženja, od katerih se odštejejo neporavnane obveznosti.
Povprečna vrednost neto premoženja je sicer še višja od mediane. Po podatkih, ki jih je ob predstavitvi navedla direktorica finančne statistike Banke Slovenije Irena Drmaž, znaša približno 234.000 evrov. Razlika med povprečjem in mediano kaže, da premoženje najbogatejših gospodinjstev občutno zvišuje povprečno vrednost.
Kar 73 odstotkov našega premoženja predstavljajo nepremičnine
Ena najbolj izrazitih značilnosti slovenskih gospodinjstev je njihova navezanost na nepremičnine. Po podatkih Banke Slovenije kar 73 odstotkov celotnega premoženja slovenskih gospodinjstev predstavljajo stanovanja, hiše, zemljišča in druge nepremičnine. V evrskem območju je ta delež nižji in znaša približno 66 odstotkov.
Takšna struktura premoženja pomeni, da je finančni položaj številnih slovenskih družin močno povezan z dogajanjem na nepremičninskem trgu. Ko cene stanovanj in hiš rastejo, se povečuje tudi ocenjena vrednost njihovega premoženja. Če cene padejo, se lahko ta vrednost zmanjša, četudi se življenjske razmere in mesečni prihodki gospodinjstva niso spremenili.
Direktorica finančne statistike Irena Drmaž je ob predstavitvi rezultatov poudarila, da se neto premoženje Slovencev povečuje predvsem zaradi rasti cen nepremičnin. To je še posebej pomembno v obdobjih, ko vrednosti stanovanj rastejo hitreje od plač in drugih prihodkov.
Raziskava kaže, da se je mediana vrednosti nepremičnine, ki jo gospodinjstvo uporablja kot glavno prebivališče, s približno 120.000 evrov v letih 2020 in 2021 zvišala na 150.000 evrov v zadnjem predstavljenem krogu. Pri drugih nepremičninah je bilo povečanje še izrazitejše: njihova mediana vrednosti se je s približno 50.000 evrov povzpela na skoraj 90.000 evrov.
To pomeni, da lahko lastniki nepremičnin postajajo premožnejši že zaradi tržnih gibanj, ne da bi dejansko pridobili dodatno premoženje ali povečali svoje prihranke. Takšno povečanje je mogoče pretvoriti v denar predvsem s prodajo, oddajanjem ali drugimi oblikami uporabe nepremičnine, kar pa ni vedno mogoče ali zaželeno.
Slovenci smo lastniki svojih domov precej pogosteje kot drugi Evropejci
V Sloveniji približno 76 odstotkov prebivalcev živi v lastni nepremičnini, medtem ko je primerljivi delež v evrskem območju okoli 60 odstotkov. Lastništvo stanovanja ali hiše je tako pri nas precej bolj razširjeno kot v številnih drugih evropskih državah.
Razloge za to je mogoče iskati tudi v zgodovinskem razvoju stanovanjskega trga. V Sloveniji je bilo veliko nepremičnin pridobljenih v obdobjih, ko so bile možnosti gradnje in lastništva drugačne kot danes. Pomembno vlogo so imeli gradnja v lastni režiji, družinska pomoč in dedovanje.
Viceguvernerka Banke Slovenije Tina Žumer je pojasnila, da je približno četrtina nepremičnin podedovanih, skoraj tretjina zgrajenih v lastni režiji, le približno tretjina pa kupljenih na trgu. To je precej drugačna slika kot v državah, kjer gospodinjstva pogosteje kupujejo nepremičnine s pomočjo stanovanjskih posojil.
Takšna ureditev je mnogim slovenskim gospodinjstvom omogočila, da danes živijo v lastnem domu brez večjih kreditnih obveznosti. To je ena od pomembnih prednosti slovenskega premoženjskega položaja, saj lastnikom praviloma ni treba vsak mesec plačevati najemnine ali visokega stanovanjskega posojila.
Toda visoka stopnja lastništva odpira tudi vprašanje položaja mlajših generacij. Tisti, ki stanovanja ali hiše niso podedovali in nimajo možnosti gradnje na družinskem zemljišču, morajo nepremičnino kupiti ali najeti po današnjih tržnih cenah. Njihova pot do lastnega doma je zato lahko bistveno drugačna od poti njihovih staršev in starih staršev.
Premoženje imamo, denarja pa pogosto ne: Kam izginejo mesečni prihodki?
Najbolj zgovoren podatek raziskave je povezan z vsakodnevnim življenjem. Kar 52 odstotkov slovenskih gospodinjstev porabi vse svoje redne prihodke za redne izdatke. To pomeni, da jim po plačilu običajnih življenjskih stroškov ne ostane presežek, ki bi ga lahko namenila varčevanju.
Takšen položaj ne pomeni nujno, da so vsa ta gospodinjstva revna. Med njimi so lahko tudi lastniki vrednih nepremičnin ali gospodinjstva z razmeroma dobrimi prihodki, vendar visokimi življenjskimi stroški. Raziskava pa jasno kaže, da vrednost premoženja in možnost ustvarjanja prihrankov nista isto.
Za družino, ki živi v lastni hiši, je lahko njeno neto premoženje precej visoko. Toda če mora vsak mesec plačati hrano, energijo, prevoz, šolske potrebščine, zavarovanja in druge obveznosti, lahko večina prihodkov hitro izgine. Lastništvo nepremičnine samo po sebi ne zagotavlja, da bo gospodinjstvo brez težav poravnalo nepričakovane stroške.
Še posebej ranljiva so gospodinjstva, ki nimajo finančne rezerve. Okvara avtomobila, večje popravilo ogrevanja, izguba zaposlitve ali nenaden zdravstveni izdatek lahko povzročijo resne težave. Če gospodinjstvo vsak mesec porabi vse prihodke, si namreč težko ustvari prihranke, s katerimi bi takšne dogodke premostilo.
Podatki zato razkrivajo pomembno značilnost slovenskega življenjskega standarda: številni ljudje so po vrednosti premoženja razmeroma dobro preskrbljeni, vendar to ne pomeni nujno tudi finančne varnosti pri vsakodnevnih izdatkih.
Skoraj šest odstotkov gospodinjstev porabi več, kot zasluži
Še zahtevnejši je položaj gospodinjstev, ki s svojimi prihodki ne morejo pokriti rednih izdatkov. Takšnih je po raziskavi 5,8 odstotka. To pomeni, da njihovi redni življenjski stroški presegajo denar, ki ga prejmejo.
Ko nastane primanjkljaj, se gospodinjstva najpogosteje najprej obrnejo na lastne prihranke. Po podrobnejših podatkih, objavljenih ob predstavitvi raziskave, jih približno 42 odstotkov razliko pokriva s prihranjenim denarjem, 29,3 odstotka pa poišče pomoč pri sorodnikih ali prijateljih. Približno petina jih uporablja kreditno kartico oziroma prekoračitev na bančnem računu.
Irena Drmaž je ob predstavitvi opozorila tudi na zanimivo vedenje gospodinjstev, ki se znajdejo v finančnih težavah. Preden se odločijo za bančno posojilo, nekatera raje odložijo plačilo položnic. Takšno ravnanje lahko kratkoročno zmanjša pritisk na družinski proračun, vendar se lahko zaradi zamudnih obresti in drugih posledic finančni položaj še poslabša.
Podatki so pomembni, ker pokažejo, da gospodinjstva ob pomanjkanju denarja pogosto najprej uporabijo lastne vire in družinsko pomoč. Banka oziroma formalno zadolževanje ni nujno njihova prva izbira.
Prav pri teh gospodinjstvih je razlika med premoženjem in likvidnostjo najbolj očitna. Tudi gospodinjstvo, ki ima v lasti nepremičnino, lahko zaide v položaj, ko nima dovolj denarja za redne mesečne obveznosti.
Varčuje manj kot polovica gospodinjstev – predvsem za hude čase
Po podatkih raziskave ima 42,5 odstotka slovenskih gospodinjstev višje redne prihodke od rednih izdatkov. To pomeni, da jim del denarja ostane in ga lahko namenijo varčevanju oziroma drugim oblikam uporabe.
V primerjavi z letom 2010 gre za precejšen napredek. Takrat je delež gospodinjstev, ki so lahko ustvarila presežek rednih prihodkov nad izdatki, znašal približno 27 odstotkov. V trinajstih letih se je torej povečal za več kot 15 odstotnih točk.
Toda namen varčevanja razkriva, da številna gospodinjstva prihrankov ne ustvarjajo predvsem zaradi želje po dodatnem bogastvu ali večjih naložbah. Na prvem mestu je oblikovanje finančne rezerve za nepredvidene dogodke, na drugem varčevanje za starost, šele nato pridejo na vrsto počitnice in potovanja.
Takšna razporeditev kaže, da je finančna varnost za gospodinjstva pomembnejša od bolj sproščene potrošnje. Prihranki so pogosto namenjeni temu, da bi družina lažje premostila nepričakovane stroške ali obdobje zmanjšanih prihodkov.
Vendar podatka o 42,5 odstotka gospodinjstev, ki jim denar ostaja, ne smemo enačiti z deležem ljudi, ki imajo visoke prihranke. Nekaterim lahko mesečno ostane precej denarja, drugim le manjši znesek. Raziskava meri razliko med rednimi prihodki in izdatki, ne pa enake finančne zmožnosti vseh varčevalcev.
Slovenci imamo malo premoženja v delnicah, skladih in drugih naložbah
Čeprav slovenska gospodinjstva razpolagajo z visokimi vrednostmi nepremičnin, je delež finančnega premoženja v njihovi skupni premoženjski strukturi razmeroma majhen. Po podatkih Banke Slovenije predstavlja približno osem odstotkov celotnega premoženja, medtem ko v evrskem območju ta delež znaša približno 21 odstotkov.
Razlika je precejšnja. Slovenci imamo tako bistveno večji del premoženja vezan na nepremičnine in precej manjšega na finančne instrumente. To pomeni, da so naše možnosti za razpršitev premoženja drugačne kot v državah, kjer gospodinjstva več vlagajo v delnice, obveznice, investicijske sklade in pokojninske produkte.
Tudi znotraj finančnega premoženja so slovenska gospodinjstva izrazito naklonjena bančnim vlogam. Po podatkih, predstavljenih ob raziskavi, ima velika večina gospodinjstev depozite, medtem ko so naložbe v druge finančne instrumente manj razširjene.
Bančne vloge imajo pomembne prednosti. Denar je praviloma lažje dostopen kot premoženje v nepremičninah, vrednost običajnega depozita pa ni neposredno izpostavljena dnevnim nihanjem borznih tečajev. Toda dolgoročno lahko inflacija zmanjšuje njegovo kupno moč, če obresti ne sledijo rasti cen.
Na drugi strani so naložbe v delnice in druge finančne instrumente povezane s tveganji, saj njihova vrednost lahko tudi občutno pade. Zato večja razpršenost premoženja ni preprosto vprašanje, kam bi morali ljudje vlagati, temveč tudi vprašanje finančnega znanja, dohodkov, dostopnih prihrankov in pripravljenosti na tveganje.
Najbogatejša desetina ima 41 odstotkov vsega premoženja
Slovenija se po premoženjski neenakosti uvršča med države z manjšimi razlikami v evrskem območju. K temu pomembno prispeva razširjeno lastništvo nepremičnin, saj je velik del premoženja porazdeljen med širši krog gospodinjstev.
Kljub temu razlike ostajajo velike. Deset odstotkov najpremožnejših slovenskih gospodinjstev ima v lasti 41 odstotkov celotnega premoženja. Na drugi strani polovica najmanj premožnih gospodinjstev razpolaga s samo 13 odstotki premoženja.
To pomeni, da ima najpremožnejša desetina skupaj približno 3,1-krat toliko premoženja kot celotna spodnja polovica gospodinjstev. Razlika je občutna, čeprav je v primerjavi z nekaterimi drugimi evropskimi državami manjša.
Za primerjavo je Banka Slovenije navedla, da je bilo razmerje med tema skupinama na Slovaškem približno 2,4, v Nemčiji pa 7,5. Takšni podatki kažejo, kako različno je premoženje porazdeljeno med evropskimi gospodinjstvi.
Razlike so vidne tudi pri Ginijevem koeficientu, ki meri neenakost porazdelitve premoženja. V Sloveniji je leta 2023 znašal približno 57 odstotkov, v evrskem območju pa okoli 69 odstotkov. Nižja vrednost pomeni bolj enakomerno porazdelitev premoženja.
Toda manjša premoženjska neenakost še ne pomeni, da imajo vsa gospodinjstva primerljiv življenjski standard. Lastništvo nepremičnine, višina prihodkov, število družinskih članov, dolgovi in tekoči stroški lahko povzročijo zelo različne življenjske razmere tudi med gospodinjstvi s podobno vrednostjo neto premoženja.
Kdo ima največ premoženja? Pomembna je tudi starost
Premoženje ni enakomerno porazdeljeno niti med generacijami. Po podatkih, predstavljenih v raziskavi, imajo največ premoženja gospodinjstva v starostnih skupinah od 45 do 54 let in od 55 do 64 let.
Takšna razporeditev je razumljiva, saj gospodinjstva premoženje pogosto ustvarjajo postopoma. V mlajših letih imajo običajno nižje prihranke, več stanovanjskih stroškov in lahko tudi več dolgov. Z leti se vrednost premoženja povečuje zaradi odplačevanja posojil, varčevanja, dedovanja in rasti vrednosti nepremičnin.
Pri starejših gospodinjstvih je lahko položaj drugačen. Mnogi imajo v lasti nepremičnine, ki so jih pridobili ali zgradili pred desetletji, vendar so njihovi tekoči prihodki po upokojitvi nižji kot v obdobju zaposlitve.
Zato lahko tudi starejši lastnik vredne nepremičnine razpolaga z razmeroma skromno pokojnino. Njegovo neto premoženje je lahko visoko, vendar to še ne pomeni, da si lahko brez težav privošči večje izdatke, obnovo doma ali dodatne storitve.
Pri mlajših generacijah pa se postavlja nasprotno vprašanje. Tudi ob solidnih prihodkih je lahko ustvarjanje premoženja zahtevno, če velik del zaslužka namenjajo najemnini ali odplačevanju stanovanjskega posojila. Raziskava zato odpira tudi širšo razpravo o medgeneracijskih razlikah in možnostih dostopa do lastnega doma.
Dolg ima le približno četrtina slovenskih gospodinjstev
Ena od pozitivnejših ugotovitev raziskave je razmeroma nizka zadolženost slovenskih gospodinjstev. Približno četrtina anketiranih gospodinjstev je poročala, da ima dolgove, hipotekarni dolg pa ima dobrih devet odstotkov gospodinjstev.
Takšna slika je povezana tudi z načinom pridobivanja nepremičnin. Ker je veliko slovenskih družin do doma prišlo z dedovanjem ali gradnjo v lastni režiji, niso bile vse odvisne od velikih dolgoročnih stanovanjskih posojil.
Raziskava kaže, da slovenska gospodinjstva za odplačevanje dolgov v povprečju namenijo manj kot desetino svojih prihodkov. Vendar gre za skupno statistično vrednost, ki ne pomeni, da imajo vsi zadolženi podobno nizko obremenitev. Pri posameznih gospodinjstvih je lahko delež prihodkov, namenjenih odplačevanju posojil, bistveno višji.
Največ zadolženih je po podatkih raziskave v starostni skupini od 35 do 44 let. To je obdobje, ko številni ljudje ustvarjajo družine, kupujejo nepremičnine in prevzemajo dolgoročne finančne obveznosti.
Banka Slovenije v svojih analizah opozarja tudi na pomen obrestnih mer. Če se stroški financiranja povečajo, so lahko gospodinjstva s posojili bolj izpostavljena finančnim pritiskom, medtem ko imajo lahko varčevalci od višjih obresti določene koristi. Učinki niso enaki za vse, zato je pri presoji finančne stabilnosti pomembno poznati tudi položaj posameznih skupin prebivalstva.
Kaj bi se zgodilo, če bi cene nepremičnin začele padati?
Velika odvisnost slovenskega premoženja od nepremičnin pomeni tudi posebno občutljivost za spremembe na stanovanjskem trgu. Ko cene rastejo, se povečuje ocenjena vrednost premoženja. Ob morebitnem padcu pa se lahko vrednost premoženja gospodinjstev zmanjša, tudi če lastniki svojih nepremičnin ne prodajajo.
To je pomembno predvsem za gospodinjstva, katerih glavno ali skoraj edino večje premoženje predstavlja dom, v katerem živijo. Takšna gospodinjstva imajo lahko na papirju veliko premoženja, vendar ga ne morejo preprosto uporabiti za financiranje vsakodnevnih potreb.
Banka Slovenije je v svojih analizah ugotavljala, kako bi spremembe cen nepremičnin in delnic vplivale na različne skupine gospodinjstev. Po pojasnilih viceguvernerke Tine Žumer imajo spremembe cen nepremičnin posebej pomemben vpliv na manj premožna gospodinjstva, saj nepremičnine predstavljajo velik del njihovega premoženja.
Pri najpremožnejših gospodinjstvih je struktura sredstev praviloma bolj raznolika, zato so lahko bolj izpostavljena tudi spremembam vrednosti finančnih naložb. To ne pomeni, da so pred padcem cen nepremičnin zaščitena, temveč da je njihov premoženjski položaj odvisen od več različnih vrst sredstev.
Pomembna posledica padanja cen nepremičnin je lahko tudi sprememba potrošnje. Če gospodinjstva ocenjujejo, da so postala manj premožna, lahko zmanjšajo večje nakupe ali povečajo previdnost pri porabi, četudi se njihovi tekoči prihodki niso spremenili.
Zakaj lahko statistično premožen narod še vedno občuti finančno negotovost?
Podatki Banke Slovenije kažejo, da je treba pri ocenjevanju življenjskega standarda razlikovati med tremi stvarmi: koliko gospodinjstvo zasluži, koliko premoženja ima in koliko denarja mu dejansko ostane po plačilu obveznosti.
Slovensko gospodinjstvo ima lahko v lasti hišo, vredno 250.000 evrov, vendar ob nizkih mesečnih prihodkih težko financira njeno vzdrževanje. Drugo gospodinjstvo lahko živi v najemu, ima višje prihodke in več likvidnih prihrankov, a je njegova skupna vrednost neto premoženja nižja.
Obe gospodinjstvi sta lahko v statistiki prikazani povsem drugače, kot bi sklepali iz njunega vsakodnevnega življenjskega standarda. Prav zato je pomembno, da se podatki o premoženju ne uporabljajo kot neposredno merilo blaginje vseh prebivalcev.
Posebej zgovorno je dejstvo, da 52 odstotkov gospodinjstev porabi vse redne prihodke. To kaže, da velik del prebivalstva nima stalnega presežka, iz katerega bi lahko ustvarjal nove prihranke. Pri gospodinjstvih, ki že zdaj porabijo več, kot prejmejo, je položaj še zahtevnejši.
Po drugi strani pa visoka stopnja lastništva nepremičnin in razmeroma nizka zadolženost predstavljata pomembna dejavnika finančne stabilnosti. Slovenija zato ni država, v kateri bi bila večina gospodinjstev brez premoženja, temveč država, kjer je velik del premoženja vezan na stanovanja in hiše, ki niso neposredno razpoložljiv denar.
Več kot 100 milijard evrov finančnega premoženja – toda porazdelitev je ključna
Viceguvernerka Tina Žumer je ob predstavitvi rezultatov opozorila, da skoraj 860.000 slovenskih gospodinjstev skupaj razpolaga z več kot 100 milijardami evrov finančnega premoženja. To predstavlja približno 22 odstotkov vseh finančnih sredstev slovenskega gospodarstva.
Takšen skupni znesek je izjemno velik, vendar sam po sebi ne pove, koliko denarja ima posamezno gospodinjstvo na voljo. Premoženje namreč ni enakomerno razporejeno, poleg tega skupna finančna statistika in anketna raziskava ne merita povsem enakih kategorij sredstev.
Prav zaradi teh razlik centralne banke ne spremljajo samo skupne vrednosti prihrankov, posojil in naložb. Zanima jih tudi, katera gospodinjstva imajo finančne rezerve, katera so bolj zadolžena in katera bi se ob izgubi prihodkov ali povečanju stroškov najhitreje znašla v težavah.
Takšne informacije so pomembne pri oblikovanju denarne politike, ocenjevanju finančne stabilnosti in presoji učinkov gospodarskih ukrepov. Dvig obrestnih mer na primer ne vpliva enako na gospodinjstvo z velikimi prihranki in na družino, ki odplačuje stanovanjsko posojilo.
Banka Slovenije je med drugim proučevala tudi gospodinjstva, ki imajo hkrati bančne vloge in drago prekoračitev na transakcijskem računu. Takšnih je po njenih ugotovitvah približno pet odstotkov. Gre za zanimiv primer, kako lahko gospodinjstva kljub določenim prihrankom uporabljajo tudi dražje oblike kratkoročnega financiranja.
Podatki so iz leta 2023: Kako premožni smo danes, bo jasno šele pozneje
Pri razumevanju raziskave je pomembna še časovna razlika. Čeprav je Banka Slovenije rezultate predstavila novembra 2026, se podatki nanašajo predvsem na leto 2023 in obdobje zbiranja podatkov do maja 2024.
Od takrat so se razmere na nepremičninskem trgu, pri plačah, življenjskih stroških in obrestnih merah spreminjale. Zato podatka o 155.000 evrih ne moremo razumeti kot natančne ocene mediane premoženja slovenskih gospodinjstev na današnji dan.
Banka Slovenije je letos zaključila že naslednji krog raziskave, vendar bodo njegovi rezultati predvidoma na voljo leta 2028. Takrat bo mogoče podrobneje oceniti, kako so se v zadnjih letih spremenili premoženje, zadolženost, varčevanje in finančna odpornost gospodinjstev.
Do takrat ostaja zadnja podrobna raziskava pomembno izhodišče za razumevanje slovenskega finančnega položaja. Njena največja vrednost ni zgolj v podatku, koliko premoženja ima gospodinjstvo na sredini lestvice, temveč v razkritju velikih razlik med lastništvom, prihodki in dejansko možnostjo varčevanja.
Smo torej Slovenci bogati ali ne?
Odgovor je odvisen od tega, kaj razumemo pod bogastvom. Po vrednosti neto premoženja smo Slovenci v primerjavi z evrskim območjem razmeroma dobro stoječi. Velik delež prebivalstva živi v lastnih nepremičninah, gospodinjstva so v povprečju razmeroma malo zadolžena, premoženjska neenakost pa je nižja kot v številnih drugih evropskih državah.
Toda druga stran zgodbe je precej manj spodbudna. Več kot polovica gospodinjstev za redne izdatke porabi vse svoje prihodke, skoraj šest odstotkov pa jih ne zasluži dovolj, da bi te stroške pokrila. Finančne rezerve niso samoumevne, premoženje v nepremičninah pa ni enako denarju, ki ga lahko uporabimo ob nepričakovanih težavah.
Slovenci smo torej lahko premožni na papirju, ne da bi se v vsakdanjem življenju počutili finančno varne. Hiša, ki je zaradi rasti cen danes vredna bistveno več kot pred desetletjem, lahko izboljša statistični položaj gospodinjstva, ne more pa sama plačati položnic ali napolniti hladilnika.
Prav v tem je najpomembnejše sporočilo raziskave Banke Slovenije. Vrednost premoženja pove le del zgodbe o blaginji prebivalstva. Drugi, za številne družine precej pomembnejši del pa se pokaže vsak mesec, ko po plačilu vseh obveznosti pogledajo, koliko denarja jim je še ostalo.
In če več kot polovici gospodinjstev ne ostane nič, je jasno, da visok statistični podatek o premoženju še ne pomeni tudi visoke finančne varnosti.
Spletno uredništvo Naša Primorska



