
Za otroške dodatke 60 milijonov evrov manj, za vojsko pa 225 milijonov več: s to primerjavo je opozicija 18. novembra v državnem zboru v Ljubljani opozorila na prednostne naloge, ki jih po njeni oceni razkriva predlog sprememb proračuna za leto 2027. Ob obravnavi tega dokumenta in dopolnjenega predloga proračuna za leto 2028 je koalicija zavrnila očitke, da je ogrožena prihodnost socialne države. V SDS so zagotovili, da bo za socialne izdatke med letom na voljo dodaten denar, če bodo potrebe večje od načrtovanih.
Na nadaljevanju seje DZ sta bila poleg proračunskih dokumentov v obravnavi tudi predlog zakona o zagotavljanju finančnih sredstev za investicije v zdravstvo in novela zakona o tujcih. Ko so poslanske skupine predstavljale stališča do proračunov, so se v opoziciji osredotočile predvsem na prihodnje leto. Koalicijski poslanci so pri obeh dokumentih v ospredje postavili razvojne naložbe in načrtovano postopno zmanjševanje javnofinančnega primanjkljaja.
Kje opozicija vidi največje reze
Na področju izobraževanja po navedbah opozicijskih poslancev najbolj izstopajo osnovnošolski programi, za katere je predvidenih 193 milijonov evrov manj. Sredstva za srednješolske programe se zmanjšujejo za 74 milijonov evrov, za glasbeno šolstvo pa za 13 milijonov. Spremembo bi občutili tudi prejemniki štipendij, saj je tem v predlogu namenjenih 20 milijonov evrov manj.
Pri družinskih prejemkih in starševskih nadomestilih so opozicijski poslanci opozorili na zmanjšanje za 140 milijonov evrov, pri otroških dodatkih pa za 60 milijonov. Za denarno socialno pomoč je po njihovih navedbah predvidenih 78 milijonov evrov manj, za osebno asistenco pa 55 milijonov manj. Razliko med odločitvami na področju zdravstva in obrambe so ponazorili s sredstvi za naložbe v bolnišnice, ki se zmanjšujejo za 56 milijonov evrov, medtem ko se izdatki za vojsko povečujejo za dodatnih 225 milijonov.
Klemen Boštjančič iz Svobode je razpravo o teh zneskih odprl z vprašanjem, v kakšni državi bodo čez deset let živeli otroci. Proračun zanj ni zgolj računovodski dokument, temveč v evrih zapisan odgovor na to vprašanje. Po njegovi oceni je smer sprememb že razvidna, čeprav je doslej nihče ni izrekel na glas: »Ta vlada Slovenijo pelje v amerikanizacijo.«
Takšna sprememba po Boštjančičevih besedah ne potrebuje zakona, ki bi nosil njeno ime. Dovolj so odločitve o porabi, ki jih je v proračunskih tabelah zlahka spregledati. »Proračun je tiho, ker ga nihče ne bere, ker se zdi, da so to samo neke tabele, ampak čez 10 let nihče ne bo spraševal, kakšen je bil primanjkljaj leta 2027, spraševali bodo, kdaj se je začelo,« je dejal.
Bo denarja dovolj za zakonske obveznosti?
Na vprašanje, kaj se bo zgodilo, če bodo dejanske potrebe višje od načrtovanih, sta SD in SDS ponudili različna odgovora. Darko Ratajc iz SD je oba predloga označil za nerealna in ocenil, da ju v predloženi obliki ne bo mogoče uresničiti. Spomnil je na rebalans letošnjega proračuna, ob katerem so bila porabljena sredstva demografskega sklada. Po sprejetju novih proračunov pričakuje nadaljnje črpanje rezerv.
Ratajc je opozoril tudi na možnost večjega zadolževanja in prodaje državnega premoženja. Najbolj ga skrbijo posegi v pravice, če predvideni zneski ne bodo zadoščali za plačilo zakonskih obveznosti. Kot je pojasnil, njegova presoja temelji na proračunskih številkah in dejstvih ter na po njegovem skopih pojasnilih, ki so jih doslej dobili na svoja vprašanja.
Franc Breznik iz SDS se je v odgovoru na pomisleke glede socialnih izdatkov skliceval na zavezo pristojnega ministrstva. Če se bo med letom pokazalo, da ljudje potrebujejo več, kot predvideva proračun, bodo po njegovih besedah zagotovili dodatna sredstva, tudi s prerazporeditvami znotraj proračuna. Oba dokumenta po njegovi oceni zagotavljata financiranje obveznosti države, hkrati pa več denarja namenjata razvojnim naložbam in kmetijstvu. Občinam prinašata višjo povprečnino.
Vladimir Šega iz Levice je opozoril na posledice morebitne uveljavitve zakona o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije. Javnofinančni primanjkljaj bi bilo v tem primeru po njegovi oceni mogoče zmanjšati le z dodatnimi rezi v javne storitve in pravice ali z davki. Rebalans za leto 2027, ki ga ob takšnem razpletu napoveduje finančni minister Andrej Šircelj, po Šegovih besedah ni »čarobna paličica«.
Šega je podvomil tudi o razvojni usmeritvi proračuna za leto 2028. Medtem ko je denar za orožje po njegovi oceni zagotovljen, ostajajo pravice ljudi, javne storitve in dostojno plačilo zaposlenih pod vprašajem. »To ni razvojna politika, ki bi gradila socialno in solidarno družbo,« je poudaril.
Koalicija priložnost vidi v naložbah podjetij in občin
Za Breznika sta predloga »začetek nečesa novega« in korak k večji blaginji. Slovenija lahko po njegovem pokaže več ambicije, saj v znanju in delu svojih ljudi še ni izkoristila vseh možnosti. Zavzel se je za skromno javno porabo, inovativnost in trdo delo. Na to se po njegovih besedah opirajo tudi uspešne države, ki dosegajo nekajkrat večjo blaginjo in dodano vrednost kot Slovenija.
Aleksander Gungl je v imenu NSi, SLS in Fokusa podporo utemeljil s tem, da dokumenta dajeta več prostora javnim naložbam, spodbujata vlaganja podjetij in občinam omogočata zanesljivejše načrtovanje. Podjetnik, je ponazoril, presoja, ali bo lahko razširil proizvodnjo in kupcu naročeno dobavil v dogovorjenem roku. Za zaposlenega je pomembno, koliko mu od višje plače ostane po plačilu davkov.
Občini zanesljivejše načrtovanje po Gunglovih besedah omogoča, da pravočasno pripravi projekt in zagotovi svoj delež financiranja. Družina pa kakovost javnih storitev presoja ob konkretni potrebi: ko išče vrtec, potrebuje zdravnika ali pomoč pri oskrbi starejšega svojca.
V Demokratih ocenjujejo, da predloga ob načrtovanem zmanjševanju primanjkljaja zagotavljata denar za ključne naloge države in nadaljevanje razvojnih naložb. Elena Zavadlav Ušaj je izpostavila projekte, ki bodo povezovali regije in odpirali priložnosti za gospodarstvo in mlade. Od obeh proračunov pričakuje tudi dostopnejše javne storitve, večjo socialno varnost in boljšo kakovost življenja. Podporo dokumentoma so napovedali še v poslanski skupini italijanske in madžarske narodne skupnosti.
Spletno uredništvo



