Milijoni z Darsa končali na lažnem računu: Direktorica financ odhaja, zdaj pa vprašanja sproža še njen »odstop«

Družbo za avtoceste v Republiki Sloveniji (Dars) pretresa afera zaradi milijonskih nakazil na bančni račun, za katerega so zaposleni domnevali, da pripada avstrijskemu gradbenemu velikanu Strabag. Po poročanju Televizije Slovenija naj bi Dars med 2. in 6. novembrom izvedel pet spornih plačil v skupni vrednosti približno 2,5 milijona evrov, čeprav naj bi pristojne službe že opozarjale na možnost prevare. Po razkritju je direktorica področja financ in računovodstva Monika Pekošak ponudila odhod, uprava pa ga je sprejela. Toda pozno sinoči se je pojavila nova informacija: po neuradnih navedbah naj ne bi šlo za običajen odstop, temveč za predlog sporazumnega prenehanja zaposlitve. Zdaj se poleg vprašanja, kako je lahko prišlo do spornih nakazil, odpira tudi vprašanje odgovornosti vodstva državnega podjetja.
Na Darsu se soočajo z enim resnejših razkritih primerov domnevne finančne prevare v zadnjem obdobju. Podjetje, ki upravlja slovensko avtocestno omrežje in razpolaga z velikimi finančnimi sredstvi, je postalo tarča goljufov, ki naj bi se predstavljali kot poslovni partner iz tujine.
Po poročanju Televizije Slovenija so bila sporna nakazila povezana s podjetjem Strabag, enim največjih gradbenih koncernov v Evropi. Dars naj bi prejel podatke o domnevno spremenjenem bančnem računu izvajalca, nato pa nanj nakazal več plačil. Težava je, da račun po doslej objavljenih informacijah ni pripadal dejanskemu pogodbenemu partnerju. Denar naj bi bil tako nakazan na račun, ki so ga nadzorovali goljufi.
Primer je v javnosti odmeval tudi zato, ker naj bi znotraj podjetja obstajala opozorila o možnosti prevare. Prav to bo eno ključnih vprašanj preiskave: kdo je bil z opozorili seznanjen, kdo je odobril plačila in zakaj morebitni varnostni pomisleki niso preprečili nakazil.
Pet plačil v nekaj dneh: Kako je denar odšel na napačen račun?
Po informacijah Televizije Slovenija naj bi Dars med 2. in 6. novembrom izvedel pet plačil na bančni račun v tujini, ki je bil predstavljen kot novi račun avstrijskega gradbinca Strabag. Skupna vrednost teh nakazil naj bi znašala približno 2,5 milijona evrov. Dars je v svojih pojasnilih javnosti govoril o približno 1,8 milijona evrov, povezanih z domnevno prevaro.
Razlika med obema zneskoma še zahteva dokončno pojasnilo. Iz javno objavljenih informacij ni mogoče zanesljivo sklepati, da je celoten znesek vseh petih nakazil dokončno izgubljen.
Siol je ob tem poročal, da naj bi po neuradnih informacijah pristojnim uspelo rešiti približno 1,5 milijona evrov od nekaj več kot 1,8 milijona evrov. Če bodo te informacije uradno potrjene, bi to pomenilo, da je bil pomemben del ogroženega denarja pravočasno zavarovan oziroma vrnjen. Vendar dokončnega obračuna škode za zdaj ni. Pomembno je razlikovati med skupno vrednostjo spornih transakcij, zneskom, ki je dejansko dosegel goljufe, in denarjem, ki ga je bilo mogoče zadržati ali pridobiti nazaj.
Predsednik uprave Darsa Peter Drobež je v torek pojasnil, da je družba takoj po seznanitvi s primerom obvestila pristojne organe in začela notranje postopke. O končni višini izgube ni želel govoriti, dokler preiskava še poteka.
Opozorila naj bi obstajala že pred nakazili
Posebej resen del zgodbe so informacije, da naj bi bile pristojne službe Darsa na možnost prevare opozorjene še pred izvedbo spornih plačil. Če bodo te navedbe potrjene, se bo morala preiskava osredotočiti tudi na notranje postopke odločanja in finančnega nadzora.
Pri nakazilih velikih zneskov poslovnim partnerjem je preverjanje sprememb bančnih podatkov eden pomembnejših varnostnih postopkov. Goljufi namreč pogosto poskušajo prestreči ali ponarediti poslovno komunikacijo ter podjetja prepričati, da so se podatki za plačilo spremenili.
Takšen način prevare je v mednarodni praksi znan kot poslovna elektronska prevara oziroma business email compromise. Napadalci se lahko izdajajo za dobavitelje, izvajalce, vodstvo podjetja ali druge zaupanja vredne poslovne partnerje. Za zdaj ni uradno potrjeno, s katero konkretno tehniko so napadalci pridobili zaupanje zaposlenih na Darsu. Zato ni mogoče trditi, da so vdrli v elektronsko pošto Strabaga ali Darsa oziroma da so ponaredili točno določeno sporočilo.
Bistvo razkritja je drugje: podjetje naj bi kljub opozorilom izvedlo plačila na napačen račun. Če se bo izkazalo, da so bila opozorila jasna in pravočasna, bo treba pojasniti, zakaj niso sprožila ustavitve transakcij.
Monika Pekošak ponudila odhod, uprava ga je sprejela
Po razkritju afere je Monika Pekošak, direktorica področja financ in računovodstva na Darsu, v torek ponudila odhod s funkcije. Po prvotnih informacijah STA in sporočilih, ki so jih povzeli slovenski mediji, je to storila iz objektivnih razlogov, uprava Darsa pa je njen odstop sprejela.
Pekošak je nekdanja poslanka Gibanja Svoboda. V državni zbor je bila izvoljena leta 2022, poslanski mandat pa ji je prenehal aprila 2024. Nato se je zaposlila na Darsu kot svetovalka uprave, septembra istega leta pa je prevzela vodenje področja financ in računovodstva. Med poslanskim mandatom je bila med drugim podpredsednica parlamentarnega odbora za finance in članica komisije za nadzor javnih financ. Njena politična preteklost je zaradi afere postala predmet javnih polemik, vendar sama po sebi ne dokazuje odgovornosti za sporne transakcije.
Pri presoji njene vloge bodo pomembni konkretni podatki o pristojnostih, postopkih odobravanja nakazil in tem, kdo je imel informacije o opozorilih pred izvedbo plačil.
Pozno zvečer nov preobrat: Odstop ali sporazumni odhod?
Zgodba je dobila novo razsežnost v torek pozno zvečer. Dnevnik je povzel neuradne informacije Televizije Slovenija, da naj Monika Pekošak upravi Darsa sploh ne bi ponudila klasičnega odstopa, temveč sporazumno prenehanje zaposlitve.
Takšno informacijo naj bi televiziji potrdila dva med seboj neodvisna vira.
Gre za pomembno razliko, saj odstop z vodstvene funkcije in sporazumna prekinitev delovnega razmerja nista nujno enaka postopka. Pri sporazumnem prenehanju zaposlitve se delodajalec in zaposleni dogovorita o datumu in pogojih zaključka delovnega razmerja. Morebitne dodatne pravice in obveznosti so odvisne od konkretnega dogovora ter veljavne zakonodaje.
Iz doslej objavljenih informacij ni razvidno, kakšne pogoje naj bi predlagala Pekošak oziroma ali bi sporazum vključeval kakršnakoli dodatna izplačila. Zato ni podlage za trditev, da bi ji pripadala odpravnina ali druga posebna finančna ugodnost. Po navedbah TV Slovenija se Pekošak na njihove klice ni odzvala, dodatnih pojasnil pa televizija ni prejela niti od službe za odnose z javnostmi Darsa.
Dokler okoliščine njenega odhoda ne bodo uradno pojasnjene, ostaja odprto tudi vprašanje, kakšna je dejanska pravna oblika prenehanja opravljanja njene funkcije oziroma zaposlitve.
Dars: Žrtev dobro organizirane mednarodne kriminalne združbe
Predsednik uprave Darsa Peter Drobež je v izjavi za STA poudaril, da po njihovih ocenah za dogodkom stoji dobro organizirana mednarodna kriminalna združba. Po njegovih besedah se je dogajanje začelo že 21. oktobra, sledil pa je profesionalno izveden napad.
Dars je o zadevi obvestil pristojne organe, preiskava pa poteka tako v Sloveniji kot v tujini. Družba po zagotovilih predsednika uprave pri njej aktivno sodeluje. Drobež je poudaril, da podrobnosti za zdaj ne morejo razkrivati, saj ne želijo vplivati na potek preiskovalnih postopkov. Ob tem je zagotovil, da je uprava sprejela ukrepe za zaščito sredstev in si prizadeva za povrnitev denarja.
Takšne prevare so lahko zelo zahtevne za preiskovanje, zlasti kadar denar potuje prek računov v več državah. Uspešnost vračila sredstev je pogosto odvisna od hitrosti odziva bank, pristojnih organov in mednarodnega sodelovanja.
Toda tudi če se izkaže, da je bil Dars žrtev izjemno dobro organizirane kriminalne skupine, to ne izključuje potrebe po preverjanju notranjih varnostnih postopkov. Zunanja prevara in morebitne notranje pomanjkljivosti se namreč lahko pojavijo hkrati.
Politični odzivi: Od zahtev po odgovornosti do medsebojnih očitkov
Afera je hitro dobila tudi politične razsežnosti. Minister za infrastrukturo in energetiko Jernej Vrtovec je izrazil pričakovanje, da bodo pristojni podali jasne odgovore in da bo za morebitne ugotovljene nepravilnosti prevzeta odgovornost.
V SDS so izpostavili politično preteklost Monike Pekošak. Poslanec Franc Breznik je ob robu seje državnega zbora odgovornost za finančno službo pripisal nekdanji poslanki Gibanja Svoboda in poudaril, da naj bi bila opozorila o nevarnosti prevare znana. Toda za presojo osebne odgovornosti ne zadošča zgolj podatek, kdo je vodil finančno področje. Ugotoviti bo treba, kdo je dejansko odločal o spornih nakazilih in kako so potekali notranji nadzorni postopki.
Kritični odzivi so prišli tudi iz opozicijskih strank. Vodja poslanske skupine SD Meira Hot je poudarila, da bi morali odgovornost prevzeti tudi uprava in nadzorni svet Darsa ter pristojni minister.
Poslanka Levice Asta Vrečko je dogajanje označila za katastrofalno in opozorila na vprašanje, ali je šlo za skrajno malomarnost ali za kaj bolj načrtnega. To je bila njena politična ocena, ne ugotovitev preiskovalcev.
Poslanka Gibanja Svoboda in nekdanja ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek pa je izrazila pričakovanje, da se odgovorni v podjetju zavedajo svoje objektivne odgovornosti.
Različni politični odzivi kažejo, da vprašanje odgovornosti presega posamezno direktorico. V ospredju je tudi delovanje uprave, nadzornega sveta in sistema upravljanja državnega podjetja.
Kdo nadzira porabo denarja v državnem podjetju?
Dars je gospodarska družba v državni lasti, ki upravlja in vzdržuje slovensko avtocestno omrežje ter izvaja velike infrastrukturne projekte. Zaradi obsega poslovanja družba sodeluje s številnimi domačimi in tujimi izvajalci. Nakazila velikih zneskov so zato del njenega običajnega poslovanja, vendar morajo biti spremljana z ustreznimi finančnimi kontrolami.
Pomembno vlogo imajo tako operativne službe kot vodstvo podjetja, notranja revizija in nadzorni svet. Njihove naloge niso enake, vendar skupaj tvorijo sistem, katerega namen je preprečevati nepravilnosti in zmanjševati tveganja.
V primeru Darsa bo treba ugotoviti, kako so bili razdeljeni postopki preverjanja poslovnih partnerjev, potrjevanja sprememb bančnih podatkov in odobravanja plačil. Posebej pomembno bo vprašanje, ali je bilo mogoče transakcije ustaviti, ko so se pojavili prvi znaki prevare, in ali so bili odgovorni pravočasno obveščeni.
Slovenski državni holding, ki upravlja državno naložbo v Darsu, pričakuje pojasnila vodstva družbe in predstavitev ukrepov, s katerimi bi preprečili ponovitev podobnih dogodkov. To je pomembno tudi zato, ker gre za podjetje, katerega poslovanje je neposredno povezano z javno infrastrukturo in državnim premoženjem.
Kako goljufi podjetja prepričajo, da denar nakažejo drugam?
Prevare s spremembo bančnega računa poslovnega partnerja so v svetu dobro poznane. Njihova učinkovitost pogosto temelji na prepričljivi komunikaciji, posnemanju običajnih poslovnih postopkov in izkoriščanju zaupanja med podjetji.
Storilci lahko na primer ustvarijo lažno elektronsko sporočilo, ki je videti, kot da ga je poslal dolgoletni dobavitelj. V njem navedejo, da se je zaradi organizacijskih sprememb spremenil bančni račun za prihodnja plačila. Če prejemnik spremembe ne preveri po neodvisnem komunikacijskem kanalu, lahko denar nakaže na račun, ki ga nadzorujejo napadalci.
V nekaterih primerih goljufi predhodno spremljajo poslovno komunikacijo in se vključijo v že obstoječo izmenjavo sporočil. Drugič uporabijo ponarejene dokumente ali lažne kontaktne podatke. Takšne prevare niso nujno povezane z zapletenimi tehničnimi vdori. Pogosto temeljijo na socialnem inženiringu, pri katerem storilci manipulirajo z ljudmi in poslovnimi postopki.
V primeru Darsa bo preiskava pokazala, kako je bil ustvarjen vtis, da je novi bančni račun povezan s Strabagom. Do takrat je mogoče govoriti o domnevni prevari z lažnimi plačilnimi podatki, ne pa z gotovostjo opisovati vseh tehničnih podrobnosti napada.
Kaj bo morala pokazati preiskava?
Za celovito razjasnitev dogodkov bo treba odgovoriti na več ključnih vprašanj. Najprej, kako so goljufi pridobili podatke o poslovnem odnosu med Darsom in Strabagom ter kako so prepričali pristojne, da so plačila usmerili na drug račun. Nato bo treba ugotoviti, kdo je prejel opozorila o morebitni prevari, kdaj so bila posredovana in kakšne ukrepe so odgovorni sprejeli. Pomembno bo tudi razjasniti, koliko denarja je bilo dejansko nakazanega na račun, ki so ga nadzorovali storilci, koliko sredstev je bilo mogoče pravočasno zavarovati in kakšna je končna finančna škoda.
Posebno vprašanje predstavlja odgovornost posameznih zaposlenih in vodstvenih struktur. Pri tem je treba ločiti med objektivno vodstveno odgovornostjo, morebitnimi kršitvami notranjih pravil ter kazensko odgovornostjo, za katero veljajo drugačni dokazni standardi.
Preiskava bo morala ugotoviti dejstva, ne pa zgolj potrditi političnih ocen, ki so se pojavile po razkritju afere.
Odstop ene direktorice še ne pomeni konca zgodbe
Odhod Monike Pekošak z vodstvenega položaja je prva večja kadrovska posledica razkritja spornih nakazil. Toda glede na razsežnost primera in informacije o domnevnih predhodnih opozorilih to še zdaleč ne pomeni, da so vprašanja odgovornosti že razrešena. Dars zatrjuje, da je bil žrtev profesionalno organizirane mednarodne kriminalne združbe. Takšna možnost je resna in jo preiskujejo pristojni organi.
Hkrati pa javnost upravičeno pričakuje pojasnila, kako je lahko prišlo do nakazil na napačen račun in ali so bili v podjetju upoštevani vsi potrebni varnostni postopki. Dodatna vprašanja odpira še poročanje o morebitnem sporazumnem odhodu finančne direktorice. Dokler pogoji njenega odhoda niso uradno razjasnjeni, ostaja tudi ta del zgodbe odprt.
Najpomembnejše vprašanje ni zgolj, kdo bo zaradi afere zapustil položaj, temveč kako je bilo mogoče izvesti sporna milijonska plačila in kdo je imel možnost takšno ravnanje preprečiti.
Odgovore bodo morali dati preiskovalci in vodstvo Darsa. Šele ko bodo znane okoliščine vseh transakcij in dejanska finančna škoda, bo mogoče presoditi celotne razsežnosti afere.
Spletno uredništvo



