Slovencem se prihodnjo pomlad obeta občutno višji obvezni zdravstveni prispevek. Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) predlaga izredno zvišanje s sedanjih 39,36 na kar 48,60 evra mesečno, kar pomeni skoraj četrtino več kot danes. Posameznik bi tako v dvanajstih mesecih plačal 110,88 evra več, gospodinjstvo z dvema plačnikoma pa 221,76 evra več. Razlog je vse večja finančna vrzel v zdravstveni blagajni, ki naj bi prihodnje leto kljub načrtovanim varčevalnim ukrepom znašala približno 136 milijonov evrov. Predlog prihaja manj kot tri leta po ukinitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, ko je država dotedanje premije nadomestila z obveznim prispevkom.
Obvezni zdravstveni prispevek, ki je bil ob uvedbi januarja 2024 določen pri 35 evrih mesečno, bi lahko marca prihodnje leto dosegel že 48,60 evra. Takšen predlog je pripravil upravni odbor Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, skupščina zavoda pa ga bo obravnavala 25. novembra.
Če bo predlog dobil podporo in bo sprejeta potrebna zakonska sprememba, bi nova višina začela veljati 1. marca 2027. Do takrat ostaja v veljavi sedanji znesek 39,36 evra, ki ga zavarovanci plačujejo od marca letos.
Gre za precej več kot običajno letno uskladitev prispevka. ZZZS namreč predlaga dodatno, izredno zvišanje, s katerim želi zagotoviti sredstva za financiranje zdravstvenih storitev in zmanjšati primanjkljaj obveznega zdravstvenega zavarovanja.
Koliko več bi plačevali?
Predlagano zvišanje bi občutili vsi zavarovanci, ki so sami zavezanci za plačilo obveznega zdravstvenega prispevka. Ker je prispevek določen v enotnem mesečnem znesku, bi se za enako število evrov povečal tako zaposlenim z nižjimi plačami kot tistim z visokimi dohodki, pa tudi upokojencem, ki ga plačujejo.
<escape></escape>
| Obdobje oziroma predlog | Mesečni prispevek |
|---|---|
| Ob uvedbi januarja 2024 | 35,00 € |
| Trenutno, do februarja 2027 | 39,36 € |
| Predvidena redna uskladitev marca 2027 | 43,11 € |
| Predlagano izredno zvišanje marca 2027 | 48,60 € |
Razlika med današnjim zneskom in predlaganim prispevkom znaša 9,24 evra mesečno oziroma 110,88 evra v dvanajstih mesecih. Pri dveh plačnikih bi bil skupni dodatni strošek 18,48 evra mesečno.
Ob tem je pomembno razlikovati med redno uskladitvijo in izrednim zvišanjem. Po dosedanjih projekcijah bi se prispevek marca prihodnje leto zaradi rasti povprečne bruto plače zvišal na približno 43,11 evra. ZZZS predlaga še dodatnih 5,49 evra, s čimer bi končni znesek dosegel 48,60 evra.
V primerjavi z redno usklajenim zneskom bi izredni del podražitve tako znašal približno 12,7 odstotka. Končni znesek 48,60 evra pa bi bil glede na današnji prispevek višji za približno 23,5 odstotka.
Za gospodinjstva je pomembno tudi, da se predlagana sprememba ne nanaša na enkratno plačilo, temveč na redno mesečno obveznost, ki bi se ponavljala iz leta v leto, dokler ne bi bila sprejeta drugačna ureditev.
Zdravstveni blagajni grozi 136 milijonov evrov primanjkljaja
Na ZZZS opozarjajo, da bodo finančne razmere prihodnje leto zelo zahtevne. Po njihovih projekcijah bi obvezno zdravstveno zavarovanje v letu 2027 kljub že načrtovanim racionalizacijam, ukrepom za obvladovanje odhodkov in prenosu dela plačil izkazovalo približno 136 milijonov evrov nepokritega primanjkljaja.
To pomeni, da bi se zdravstvena blagajna soočila z velikim razkorakom med sredstvi, ki jih ima na voljo, in obveznostmi, ki jih mora poravnati za izvajanje zakonsko določenih zdravstvenih pravic.
Dodaten pritisk predstavlja predvideno zmanjšanje sredstev iz državnega proračuna. Po trenutnem predlogu naj bi transfer države za financiranje obveznosti ZZZS znašal 380 milijonov evrov, kar je po navedbah zavoda občutno manj kot v preteklih letih.
Zavod zato išče dodatne vire prihodkov, s katerimi bi lahko zmanjšal finančno vrzel. Med najpomembnejšimi predlogi je prav izredno zvišanje obveznega zdravstvenega prispevka.
Toda številke odpirajo širše vprašanje: kako dolgoročno vzdržen je sistem financiranja zdravstva, če mora država manj kot tri leta po veliki spremembi zavarovalnega sistema razmišljati o tako občutnem zvišanju obveznega prispevka?
Dopolnilno zavarovanje so ukinili, stroški pa niso izginili
Slovenija je konec leta 2023 ukinila prostovoljno dopolnilno zdravstveno zavarovanje, ki so ga prej ponujale komercialne zavarovalnice. S 1. januarjem 2024 je začel veljati obvezni zdravstveni prispevek, ki je prevzel pomemben del financiranja zdravstvenih storitev.
Takrat je bil določen pri 35 evrih mesečno. Namen spremembe je bil zagotoviti drugačen, javno organiziran način zbiranja sredstev za zdravstveno zavarovanje in odpraviti dotedanji sistem dopolnilnih premij.
Toda sprememba načina zbiranja denarja ni pomenila zmanjšanja stroškov zdravstvenih storitev. Zdravstveni sistem še naprej financira zdravljenje, zdravila, medicinske pripomočke, bolnišnične storitve in druge pravice, ki jih imajo zavarovane osebe.
Po navedbah ZZZS sredstva, zbrana z obveznim zdravstvenim prispevkom, že danes ne pokrivajo vseh dodatnih odhodkov, ki jih je obvezno zdravstveno zavarovanje prevzelo po ukinitvi dopolnilnega zavarovanja.
Projekcije za leto 2027 kažejo, da bi razlika med prihodki iz tega prispevka in povezanimi odhodki znašala približno 188 milijonov evrov.
To je eden ključnih razlogov, zakaj zavod predlaga izredno zvišanje. S sedanjim načinom financiranja po njegovi oceni ni mogoče zagotoviti dovolj sredstev za vse prevzete obveznosti.
Skoraj 141 milijonov dodatnih evrov v enem letu
ZZZS ocenjuje, da bi zvišanje prispevka na 48,60 evra s 1. marcem 2027 zdravstveni blagajni v prihodnjem letu prineslo približno 141 milijonov evrov dodatnih prihodkov.
Na ravni celotnega leta bi po projekcijah zavoda učinek višjega prispevka znašal približno 184 milijonov evrov.
Gre za znatna sredstva, ki bi lahko pomembno zmanjšala finančni razkorak. Toda tudi na ZZZS poudarjajo, da samo zvišanje prispevka ne more rešiti vseh težav financiranja zdravstvenega sistema.
Potrebni bodo še učinkovitejši nadzor nad odhodki, spremembe pri financiranju zdravstvenih storitev, zagotavljanje ustreznih proračunskih sredstev in drugi sistemski ukrepi.
Prav to je eno najpomembnejših sporočil predloga. Višji prispevek lahko kratkoročno zagotovi dodatne prihodke, vendar ne odpravlja samodejno razlogov za rast izdatkov.
Če bodo stroški zdravstvenih storitev še naprej rasli hitreje od prihodkov, se lahko vprašanje dodatnega financiranja ponovno pojavi tudi v prihodnjih letih.
Enak znesek za vse, ne glede na višino dohodka
Obvezni zdravstveni prispevek je posebnost tudi zato, ker ni določen kot odstotek posameznikove plače ali pokojnine. Znesek je za večino zavezancev enak, ne glede na višino njihovih prihodkov.
To pomeni, da bi zaposleni z minimalno plačo in zaposleni z večkratnikom povprečne plače ob predlaganem zvišanju plačevala enakih 48,60 evra mesečno.
Razlika je seveda v tem, kako velik delež razpoložljivega dohodka takšen znesek predstavlja. Za posameznika z nižjimi prihodki je lahko mesečna obremenitev občutno večja kot za nekoga z visoko plačo.
Na to vprašanje je že leta 2023 opozoril takratni zagovornik načela enakosti Miha Lobnik. Predlagal je razmislek o progresivni ureditvi prispevka, pri kateri bi bila višina plačila odvisna od dohodkov, ter o razširitvi kroga oseb, ki bi bile plačila oproščene.
Takšna sprememba doslej ni bila uveljavljena. ZZZS zdaj predlaga zvišanje obstoječega enotnega zneska, ne pa spremembe njegove osnovne zasnove.
Zato razprava o predlagani podražitvi ni samo vprašanje, koliko dodatnega denarja potrebuje zdravstvo, temveč tudi, kako naj se finančno breme porazdeli med prebivalce.
Zakaj se zdravstveni izdatki povečujejo?
Na rast zdravstvenih izdatkov vpliva več dejavnikov. Med njimi so staranje prebivalstva, večje potrebe po zdravstvenih storitvah, razvoj novih načinov zdravljenja, stroški zdravil in medicinskih pripomočkov ter rast stroškov dela.
Pomembno vlogo imajo tudi spremembe plač v javnem sektorju. Višji stroški dela v zdravstvenih ustanovah se lahko odrazijo v višjih stroških izvajanja storitev, ki jih financira ZZZS.
Dodatno finančno breme predstavljajo zakonsko določene pravice, ki jih mora zavod zagotavljati zavarovanim osebam. Obseg teh obveznosti se ne zmanjša samodejno, če so razpoložljiva sredstva nižja od načrtovanih odhodkov. Zdravstveni sistem se zato sooča z zahtevnim ravnotežjem med dostopnostjo storitev, kakovostjo zdravljenja, pravicami pacientov in omejenimi finančnimi viri.
Višji prihodki lahko omogočijo plačilo več storitev, vendar ne pomenijo nujno, da bodo bolniki zaradi tega samodejno hitreje prišli do specialističnih pregledov, diagnostičnih preiskav ali operacij. Na čakalne dobe namreč poleg financiranja vplivajo tudi razpoložljivost zdravstvenega osebja, organizacija dela, zmogljivosti izvajalcev in način naročanja pacientov.
Višji prispevek še ne pomeni krajših čakalnih dob
Za zavarovance je bistveno vprašanje, kaj bi z višjim mesečnim prispevkom dejansko pridobili. Predlog ZZZS je namenjen predvsem zagotavljanju finančne vzdržnosti obveznega zdravstvenega zavarovanja. Njegov neposredni cilj ni uvedba novih zdravstvenih pravic ali posebnega programa za skrajševanje čakalnih dob. To pomeni, da iz samega predloga ni mogoče sklepati, da bi se ob zvišanju prispevka izboljšala dostopnost do posameznih zdravstvenih storitev.
Seveda je zadostno financiranje nujen pogoj za delovanje zdravstvenega sistema. Brez njega izvajalci ne morejo zagotavljati vseh storitev, za katere imajo obveznosti do pacientov. Toda finančna stabilnost je le eden od pogojev za učinkovito zdravstvo. Enako pomembni so pregledna poraba sredstev, ustrezno načrtovanje programov in učinkovito izvajanje zdravstvenih storitev.
Prav zato bo ob razpravi o višjem prispevku pomembno tudi vprašanje, kakšne dodatne ukrepe za boljšo organizacijo in nadzor nad porabo denarja predvidevajo pristojne institucije.
ZZZS predlaga tudi druge možnosti za zagotovitev denarja
Zavod poleg zvišanja prispevka opozarja na potrebo po širših ukrepih za dolgoročno stabilnost zdravstvene blagajne. Med možnostmi se omenjajo spremembe pri nadzoru nad obračunavanjem zdravstvenih storitev, ustreznejše financiranje zakonsko določenih obveznosti iz državnega proračuna in učinkovitejše obvladovanje odhodkov.
V razpravah o dodatnih virih se pojavlja tudi možnost prodaje delnic Vzajemne, ki jih ima ZZZS. Vendar takšni enkratni prihodki sami po sebi ne morejo trajno financirati redno ponavljajočih se zdravstvenih izdatkov.
Dolgoročna rešitev mora zato temeljiti na stabilnih prihodkih in obvladovanju rasti stroškov. Ob tem ostaja pomembno, da se morebitni varčevalni ukrepi ne izvajajo na način, ki bi neupravičeno zmanjšal dostopnost do zdravstvenih storitev.
Zavod je že večkrat opozoril tudi na administrativno zahtevnost sedanjega sistema financiranja. Del prispevkov se namreč obračunava glede na dohodke, obvezni zdravstveni prispevek pa ostaja določen v enotnem pavšalnem znesku. Takšna ureditev odpira prostor za razpravo o morebitni poenostavitvi in pravičnejši porazdelitvi bremen, vendar bi tudi te spremembe zahtevale širšo zakonsko in sistemsko ureditev.
Kdo bo odločil o podražitvi?
Upravni odbor ZZZS se je s predlogom izrednega zvišanja seznanil 11. novembra in ga posredoval v obravnavo skupščini zavoda. Skupščina bo o predlogu odločala 25. novembra 2026. Če ga bo podprla, bo pobuda posredovana vladi v nadaljnjo obravnavo.
Pomembno je, da ZZZS sam ne more določiti takšnega izrednega zvišanja. Višina obveznega zdravstvenega prispevka in način njegovega usklajevanja sta zakonsko urejena, zato bi bilo za spremembo, ki presega redno letno uskladitev, treba zagotoviti ustrezno zakonsko podlago.
Končna odločitev tako ne bo odvisna zgolj od organov ZZZS. Potrebni bodo nadaljnji koraki vlade in zakonodajalca. Minister za zdravje Tadej Osterc naj bi danes podal dodatna pojasnila glede obveznega zdravstvenega prispevka in predloga zavoda. Do sprejetja morebitnih zakonskih sprememb ostaja predlagani znesek 48,60 evra zgolj predlog, ne pa že določena nova obveznost zavarovancev.
Manj kot tri leta po reformi znova vprašanje, kdo bo plačal
Predlog izrednega zvišanja obveznega zdravstvenega prispevka prihaja v času, ko se slovenski zdravstveni sistem še vedno sooča s težavami pri dostopnosti storitev, kadrovskimi izzivi in vse večjimi finančnimi potrebami.
Ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja je pomenila pomembno spremembo načina zbiranja denarja, ni pa odpravila potrebe po financiranju vseh zdravstvenih storitev, ki jih morajo zavarovanci dobiti v okviru svojih pravic.
Zdaj ZZZS opozarja, da prihodki iz obveznega prispevka ne zadoščajo za kritje vseh prevzetih obveznosti, in predlaga njegovo občutno zvišanje. Za prebivalce bi to pomenilo dodatno redno finančno obremenitev. Za državo pa odpira vprašanje, kako zagotoviti stabilno financiranje zdravstva, ne da bi se finančni primanjkljaji vedno znova reševali predvsem z višjimi prispevki.
Če bo predlog sprejet, bo obvezni zdravstveni prispevek od marca 2027 znašal skoraj 50 evrov mesečno. Od uvedbe januarja 2024 bi se tako zvišal za 13,60 evra oziroma skoraj 39 odstotkov.
Ali bo do podražitve dejansko prišlo, bo jasno po nadaljnji obravnavi predloga. Skupščina ZZZS bo prvi pomemben korak naredila 25. novembra, odločilna pa bo nadaljnja presoja vlade in zakonodajalca.
Spletno uredništvo



