Po Ljubljani bo v ponedeljek zapeljal 30-metrski tramvaj brez tirov: Znana je trasa, potniki se bodo lahko peljali brezplačno #foto

Ljubljanske ulice bodo v ponedeljek, 16. novembra, dobile nenavadnega obiskovalca. Po prestolnici bo začel poskusno voziti približno 30 metrov dolg baterijski tramvaj, ki lahko sprejme okoli 250 potnikov, vendar za vožnjo ne potrebuje ne železniških tirov ne nadzemnih električnih vodov. Vozilo kitajskega proizvajalca CRRC bo najprej mesec dni preizkušalo svoje zmogljivosti v dejanskih prometnih razmerah, nato pa naj bi ga lahko preizkusili tudi prvi potniki. Vožnje bodo brezplačne. Ljubljanski potniški promet bo na podlagi rezultatov testiranja presodil, ali bi takšna oblika javnega prevoza lahko postala del prihodnjega prometnega sistema prestolnice.

Videti je kot tramvaj, a vozi po običajni cesti

V Ljubljani so v petek predstavili novo generacijo javnega potniškega vozila, ki združuje nekatere značilnosti klasičnega tramvaja in avtobusa. Čeprav ga predstavljajo kot baterijski tramvaj, se od tradicionalnih tramvajev bistveno razlikuje. Namesto jeklenih koles in tirnic uporablja gumijasta kolesa, njegovo gibanje pa usmerja elektronski sistem.

Približno 30 metrov dolgo vozilo je zasnovano za prevoz okoli 250 potnikov, kar pomeni bistveno večjo zmogljivost od običajnih mestnih avtobusov. Zaradi električnega pogona ne potrebuje nadzemnih električnih vodov, ki so značilni za številne klasične tramvajske sisteme.

Gre za tehnologijo kitajskega proizvajalca CRRC, enega največjih proizvajalcev železniških vozil na svetu. Podobna vozila že uporabljajo v nekaterih kitajskih mestih, Ljubljana pa bo po navedbah Ljubljanskega potniškega prometa prvo evropsko mesto, v katerem bodo to tehnologijo preizkusili.

Direktor LPP Rok Vihar je ob predstavitvi pojasnil, da projekt pripravljajo že približno leto dni. Predstavniki ljubljanske občine in potniškega prometa so si vozila ogledali tudi na Kitajskem, kjer so obiskali tri mesta, v katerih tovrstni sistemi že obratujejo.

Proizvajalec je medtem iskal primerno evropsko mesto za predstavitev svoje tehnologije. Ljubljana je bila izbrana zaradi velikosti, prometnih značilnosti in načrtov za razvoj trajnostne mobilnosti.

Znana je trasa: Od Barjanske ceste do Žal

Prve testne vožnje se bodo začele v ponedeljek, 16. novembra. Vozilo bo najprej vozilo brez potnikov, saj morajo v LPP preveriti njegove vozne lastnosti, delovanje elektronskega sistema in varno vključevanje v običajen mestni promet.

Po poročanju Dnevnika je za testiranje predvidena trasa, ki bo potekala po Barjanski cesti, Slovenski cesti, Dunajski cesti in Linhartovi cesti ter se zaključila pri pokopališču Žale.

Izbira trase ni naključna. Na njej so daljši odseki rumenih pasov, namenjenih javnemu potniškemu prometu, vključuje pa tudi cestno infrastrukturo, ki so jo v zadnjem obdobju prenovili oziroma prilagodili avtobusnemu prometu.

Prav vožnja po obstoječih mestnih ulicah bo eden najpomembnejših delov preizkusa. Vozilo je precej daljše od običajnega avtobusa, zato bodo morali preveriti njegovo manevriranje v križiščih, vožnjo skozi ovinke in vključevanje med druge udeležence v prometu.

Testiranje bo predvidoma trajalo približno mesec dni. V tem času bodo spremljali delovanje vozila v različnih prometnih razmerah, pri čemer bo pomembno tudi njegovo obnašanje na odsekih, kjer se srečujejo avtobusi, osebni avtomobili, kolesarji in pešci.

Potniki se bodo lahko peljali brezplačno

Po začetnem obdobju testiranja brez potnikov nameravajo v LPP omogočiti tudi poskusne vožnje za javnost. Natančen datum začetka teh voženj še ni določen, saj bo odvisen od poteka preizkusov in izpolnitve vseh potrebnih pogojev za varen prevoz potnikov.

Ko bodo vožnje omogočene, bodo brezplačne. Potniki z veljavnimi terminskimi vozovnicami bodo svojo vozovnico validirali tako kot na običajnih mestnih avtobusih, drugi pa bodo lahko za brezplačno vožnjo pridobili posebno QR-kodo.

Takšen način preizkušanja bo Ljubljančanom in obiskovalcem omogočil, da sami spoznajo novo vozilo ter ocenijo udobje, prostornost in način vožnje.

Za upravljanje baterijskega tramvaja je potrebno posebno usposabljanje. Voznik LPP, ki bo sodeloval pri testiranju, se je zato na Kitajskem udeležil daljšega izobraževanja in pridobil ustrezno potrdilo.

Trenutno ima LPP enega voznika, posebej usposobljenega za upravljanje tega vozila. To je tudi eden od razlogov, da bodo prve vožnje potekale v omejenem in nadzorovanem obsegu.

Zakaj Ljubljana razmišlja o tramvaju brez tirov?

Glavni razlog za zanimanje ljubljanske občine je možnost povečanja zmogljivosti javnega potniškega prometa brez gradnje klasične tramvajske infrastrukture. Postavitev tirnic bi zahtevala obsežne gradbene posege, prilagajanje cest in križišč ter visoke investicijske stroške.

Baterijski tramvaj se lahko po drugi strani vključuje v obstoječe cestno omrežje, če so zagotovljene ustrezne prometne in infrastrukturne prilagoditve. To ne pomeni, da za njegovo uvedbo ne bi bile potrebne dodatne naložbe, vendar bi bile te drugačne kot pri gradnji klasične tramvajske proge.

V Ljubljani že dlje časa razmišljajo o sistemu hitrega avtobusnega prometa BRT, ki temelji na večjih vozilih, posebnih prometnih pasovih, sodobnih postajališčih in prednosti javnega prevoza v križiščih.

Takšen sistem naj bi omogočal hitrejše potovanje po najbolj obremenjenih mestnih vpadnicah in večjo zanesljivost voznih redov. Pomembna prednost bi bila tudi možnost prevoza večjega števila potnikov z enim vozilom.

Toda samo večje vozilo še ne pomeni samodejno hitrejšega javnega prevoza. Za uspešno delovanje sistema bodo pomembni tudi prometna ureditev, prednost na semaforjih, pogostost voženj in organizacija postajališč.

Župan je bil sprva zadržan zaradi dolžine vozila

Ljubljanski župan Zoran Janković je ob petkovi predstavitvi projekt umestil v širše načrte razvoja javnega potniškega prometa. Pojasnil je, da je bil do nove tehnologije sprva nekoliko zadržan, predvsem zaradi vprašanja, kako se bo tako dolgo vozilo znašlo na ljubljanskih ulicah.

Prav zaradi teh pomislekov bo testiranje pomembno za odločitev o morebitni prihodnji uporabi. Mestne ulice namreč niso povsod zasnovane za vozila takšne dolžine, zato bo treba v praksi preveriti, kako se baterijski tramvaj prilagaja različnim prometnim razmeram.

Podporo preizkusu je izrazil tudi državni sekretar za mobilnost in promet Marko Dvornik. Ob tem je poudaril, da mora biti uvajanje novih tehnologij povezano z dejanskimi potrebami uporabnikov javnega prevoza.

Opozoril je, da inovativnost sama po sebi ni zadosten razlog za uvedbo novega sistema. Pomembno je predvsem, ali lahko nova tehnologija izboljša vsakodnevne poti prebivalcev, poveča zanesljivost prevoza in prispeva k boljši prometni povezanosti mesta.

V ospredju bo tudi varnost pešcev in kolesarjev

Posebno pozornost bodo med preizkušanjem namenili varnosti. Čeprav elektronski sistem omogoča natančno vodenje vozila po predvideni poti, mora biti njegovo gibanje razumljivo in predvidljivo tudi za druge udeležence v prometu.

Direktorica Javne agencije RS za varnost prometa Saša Jevšnik Kafol je ob predstavitvi poudarila pomen varnega vključevanja novih oblik javnega prevoza v mestno okolje. Pri tem je posebej izpostavila pešce, kolesarje in uporabnike električnih skirojev.

Pomembna bodo ustrezno urejena križišča, pregledna postajališča in varni prehodi za pešce. Pri 30 metrov dolgem vozilu je treba upoštevati tudi njegovo gibanje pri zavijanju ter razdaljo, ki jo potrebuje za varno ustavljanje.

Preizkus zato ne bo namenjen zgolj preverjanju tehničnih zmogljivosti, temveč tudi ugotavljanju, kako bi se takšno vozilo lahko vključilo v obstoječi ljubljanski prometni sistem.

Ali bo Ljubljana vozilo tudi kupila?

Za zdaj gre izključno za testiranje. Vozilo je še vedno v lasti kitajskega proizvajalca CRRC, Ljubljanski potniški promet pa se bo o morebitnem nakupu odločal šele po zaključku preizkusnega obdobja.

Končna odločitev bo odvisna od rezultatov testiranja, ocenjenih stroškov in primernosti tehnologije za ljubljanske prometne razmere. Prav tako še niso dokončno določeni morebitno število vozil, prihodnje stalne trase in časovnica uvedbe sistema.

Ljubljanska občina je že poleti pojasnila, da projekt ni omejen zgolj na nakup novih vozil, temveč je del dolgoročnega razmisleka o hitrejšem in zmogljivejšem javnem prevozu.

Baterijski tramvaj bi lahko bil eden od elementov takšnega sistema, vendar bo treba pred morebitno uvedbo odgovoriti na vprašanja o infrastrukturi, organizaciji linij in financiranju.

Ponedeljkov začetek testiranja tako še ne pomeni vrnitve klasičnega tramvaja v Ljubljano, pomeni pa prvi praktični preizkus povsem drugačnega, visokozmogljivega električnega vozila. V prihodnjih tednih bo postalo jasneje, ali je lahko 30-metrski tramvaj brez tirov primerna rešitev za prometne potrebe slovenske prestolnice.

Spletno uredništvo Naša Ljubljana