Putin pred pomembno odločitvijo: Bo Evropa končno dobila mesto za pogajalsko mizo?

Ameriška odposlanca Steve Witkoff in Jared Kushner sta danes prispela v Moskvo, kjer naj bi ruskega predsednika Vladimirja Putina poskušala prepričati o nadaljnjih korakih za končanje vojne v Ukrajini. Po dvodnevnih pogajanjih v Abu Dabiju, ki so prinesla dogovor o izmenjavi vojnih ujetnikov, ne pa tudi preboja glede ozemeljskih vprašanj, se zdaj odpira novo diplomatsko vprašanje: ali bo Rusija pristala na neposredno sodelovanje Evrope pri mirovnih pogajanjih?

Evropski voditelji medtem v Dublinu razpravljajo, kdo bi lahko zastopal njihove interese. Italijanska premierka Giorgia Meloni zahteva jasen evropski mandat, nemški kancler Friedrich Merz opozarja, da je najprej pomembna Putinova pripravljenost na pogovore, slovenski premier Janez Janša pa meni, da bi moral Evropsko unijo zastopati predsednik Evropskega sveta António Costa.

Ameriška odposlanca prispela v Moskvo, kjer ju je pričakal Putinov človek

Diplomatska prizadevanja za končanje vojne v Ukrajini so se danes preselila v Moskvo. Posebna odposlanca ameriškega predsednika Donalda Trumpa, Steve Witkoff in Jared Kushner, sta v rusko prestolnico prispela po zaključku dvodnevnih pogajanj med Rusijo in Ukrajino v Združenih arabskih emiratih.

Po poročanju Reutersa ju je ob prihodu pričakal Kiril Dmitrijev, posebni odposlanec ruskega predsednika Vladimirja Putina. Dmitrijev, ki ima pomembno vlogo pri gospodarskih in diplomatskih stikih med Moskvo in Washingtonom, ju je nato spremljal proti središču ruske prestolnice, kjer so predvideni pogovori s Putinom.

Za Witkoffa bo to po navedbah Reutersa že deseto osebno srečanje z ruskim predsednikom. Ameriška administracija v zadnjih mesecih krepi neposredne stike z Moskvo, vendar pogovori doslej niso prinesli dogovora, ki bi omogočil ustavitev spopadov.

Tokrat naj bi bila v ospredju predvsem dva cilja. Ameriška odposlanca želita preveriti, ali je mogoče doseči napredek pri odprtih vprašanjih mirovnega dogovora, hkrati pa naj bi Putina poskušala prepričati, da se v prihodnje pogajalski proces razširi tudi na evropske predstavnike.

Prav drugo vprašanje postaja vse pomembnejše. Evropske države namreč opozarjajo, da bodo posledice morebitnega dogovora neposredno vplivale na njihovo varnost, zato ne želijo ostati omejene zgolj na posvetovanja z ameriško in ukrajinsko stranjo.

Abu Dabi prinesel dogovor o ujetnikih, ne pa tudi preboja glede ozemlja

Pogovori v Abu Dabiju, ki so potekali v torek in sredo, so pomenili nadaljevanje neposrednih pogajanj med Rusijo in Ukrajino ob ameriškem posredovanju po večmesečnem premoru. Za isto mizo so sedeli predstavniki Washingtona, Moskve in Kijeva, medtem ko so evropske delegacije sodelovale v ločenih usklajevanjih.

Najpomembnejši rezultat dvodnevnih srečanj je bil dogovor o novi obsežni izmenjavi vojnih ujetnikov. Ukrajinska in ruska stran sta se načeloma dogovorili o humanitarnem ukrepu, podrobnosti izmenjave pa naj bi bile predmet nadaljnjih pogovorov.

Kushner je dogovor označil za pomemben humanitarni dosežek. Vendar je pri širših vprašanjih ostalo veliko odprtega. Po poročanju Reutersa med pogajanji ni prišlo do javno potrjenega preboja glede ozemeljskih zahtev, ki ostajajo ena največjih ovir za končanje vojne.

Rusija vztraja pri zahtevah, povezanih z nadzorom nad ukrajinskim ozemljem, zlasti v Donbasu. Ukrajina zavrača možnost, da bi v zameno za mir pristala na predajo celotnega območja, ki ga zahteva Moskva.

Ameriški posredniki zato vse več pozornosti namenjajo tudi vprašanjem povojnih varnostnih jamstev in obnove Ukrajine. Toda prav pri teh vprašanjih postaja vloga Evrope še pomembnejša, saj bodo evropske države sodelovale pri zagotavljanju dolgoročne varnosti in financiranju obnove.

Evropa je bila v Abu Dabiju prisotna, vendar ne neposredno za mizo z Rusi

Evropski predstavniki so v Združenih arabskih emiratih sodelovali v diplomatskih posvetovanjih, vendar niso bili neposredni udeleženci trilateralnih pogajanj med Rusijo, Ukrajino in ZDA.

Po poročanju Euronewsa sta Evropska komisija in Evropski svet v Abu Dabi poslala skupno delegacijo visokih uradnikov. Vodila sta jo Bjoern Seibert, vodja kabineta predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen, in Anna-Maria Boura, glavna zunanjepolitična svetovalka predsednika Evropskega sveta Antónia Coste.

Prisotni so bili tudi predstavniki Francije, Nemčije, Združenega kraljestva in Italije ter zveze Nato. Evropski diplomati so se usklajevali predvsem z ukrajinsko delegacijo, neposrednega pogovora z rusko stranjo pa v tem formatu ni bilo.

Takšna ureditev odraža dosedanji položaj evropskih držav v pogajalskem procesu. Washington nastopa kot glavni posrednik, Rusija in Ukrajina kot neposredni strani v konfliktu, evropski predstavniki pa sodelujejo pri usklajevanju stališč in oblikovanju predlogov za prihodnjo varnostno ureditev.

Evropske institucije opozarjajo, da takšen položaj dolgoročno ni ustrezen, če bodo pogajanja zajemala tudi varnostno arhitekturo celotne celine. Odločitve o prihodnjih odnosih med Rusijo in Evropo namreč ne zadevajo samo Ukrajine, temveč tudi članice Evropske unije in zveze Nato.

Meloni zahteva jasnega evropskega predstavnika, Merz pa opozarja na Putina

Razprava o evropskem zastopanju se je dodatno zaostrila po pobudi italijanske premierke Giorgie Meloni. Ta je predsedniku Evropskega sveta Antóniu Costi poslala pismo, v katerem je opozorila na neusklajenost različnih diplomatskih pobud in zahtevala jasnejšo ureditev evropskega sodelovanja pri mirovnih pogajanjih.

Po poročanju Euronewsa je Meloni predlagala imenovanje posebnega evropskega odposlanca, ki bi imel jasno določen mandat za sodelovanje v pogovorih z Rusijo. Njena pobuda temelji na stališču, da mora Evropa pri vprašanjih svoje varnosti nastopati usklajeno in z jasno določenimi predstavniki.

Nemški kancler Friedrich Merz je danes ob prihodu na vrh Evropske politične skupnosti v Dublinu poudaril nekoliko drugačno prednostno nalogo. Po njegovem mnenju ni odločilno samo vprašanje, kdo bi Evropo zastopal, temveč predvsem to, ali je Putin pripravljen sodelovati v resnih pogovorih.

Merz je kot pomembne evropske akterje izpostavil Nemčijo, Francijo in Združeno kraljestvo, ki so doslej sodelovale pri številnih diplomatskih pobudah. Občasno so se jim pridružili tudi predstavniki Italije in Poljske.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je medtem poudaril potrebo po jasni evropski viziji. Po njegovem stališču bi morala Evropa najprej določiti skupne cilje in vsebino pogajanj, nato pa ustrezno obliko sodelovanja z Rusijo.

Razlike med evropskimi voditelji tako niso omejene zgolj na izbiro predstavnika. Gre tudi za vprašanje, kako oblikovati enotno stališče držav, ki imajo različne varnostne interese, politične prioritete in izkušnje z odnosi z Moskvo.

Janša: Evropsko unijo bi moral zastopati António Costa

V razpravo o prihodnjem evropskem zastopanju se je vključil tudi slovenski premier Janez Janša, ki se udeležuje srečanja v Dublinu. Po njegovem mnenju je vprašanje institucionalnega zastopanja Evropske unije jasno, dokler Evropski svet ne sprejme drugačne odločitve.

Janša je po poročanju STA poudaril, da ima Evropska unija predsednika Evropskega sveta, zato bi jo moral v pogovorih zastopati António Costa, če voditelji ne imenujejo druge osebe s polnimi pooblastili.

Ob tem je opozoril, da posamezna država članica ne more samostojno nastopati kot predstavnica celotne Evropske unije, če za to nima ustreznega mandata. Kritičen je bil tudi do neusklajenosti evropskega pristopa in poudaril, da morajo evropske države same prevzeti odgovornost za ureditev svojega zastopanja.

Njegovo stališče se razlikuje od pristopa, ki daje prednost sodelovanju posameznih najvplivnejših evropskih držav. Odpira vprašanje, ali naj v pogajanjih nastopa predstavnik evropskih institucij, posebni odposlanec ali skupina držav, ki že sodelujejo pri diplomatskih pobudah.

Prav o tem naj bi evropski voditelji razpravljali na petkovem neformalnem zasedanju Evropskega sveta v Dublinu.

Zelenski opozarja: Ne gre samo za Ukrajino, temveč za varnost vse Evrope

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je ob prihodu na Irsko izrazil upanje, da bi se lahko v prihodnjih mesecih odprla možnost za pomembnejši napredek pri končanju vojne. Po njegovih besedah obstaja priložnost, da bi diplomatska prizadevanja prinesla rezultate še pred začetkom leta 2027.

Vendar je hkrati opozoril, da bi morala Evropa postati stalna in neposredna udeleženka mirovnih pogajanj. Doslej so evropski predstavniki sodelovali predvsem pri usklajevanju z Ukrajino in ZDA, ne pa tudi v neposrednih pogovorih z rusko delegacijo.

Zelenski je na vrhu Evropske politične skupnosti poudaril, da pogajanja o varnostnih jamstvih niso pomembna samo za Ukrajino. Njihov rezultat bo vplival tudi na prihodnjo ureditev odnosov med Rusijo in evropskimi državami.

Podobno je opozoril predsednik Evropskega sveta António Costa, ki meni, da razprave o evropski varnosti ne morejo potekati brez sodelovanja Evrope. Po njegovem stališču morajo prihodnji dogovori temeljiti na spoštovanju suverenosti držav, nedotakljivosti meja, ozemeljske celovitosti in mirnem reševanju sporov.

To so načela, pri katerih Evropska unija vztraja tudi v okviru podpore Ukrajini. Njihova vključitev v morebitni mirovni dogovor bo pomembna za presojo, ali bi takšna ureditev lahko zagotavljala dolgoročno stabilnost.

Kaj bo odločalo o nadaljnjih pogajanjih?

Današnji pogovori v Moskvi bodo pomemben pokazatelj, ali obstaja prostor za širitev mirovnega procesa. Ameriška odposlanca naj bi Putinu predstavila predloge, oblikovane po pogajanjih v Abu Dabiju, in preverila njegovo pripravljenost na nadaljnje korake.

Med osrednjimi odprtimi vprašanji ostajajo ozemeljske zahteve, pogoji za morebitno prekinitev ognja, varnostna jamstva za Ukrajino in prihodnji odnosi med Rusijo ter evropskimi državami. Pri vseh teh vprašanjih so stališča Moskve in Kijeva še vedno precej oddaljena.

Po pogovorih s Putinom naj bi Witkoff in Kushner odpotovala v Dublin, kjer se bosta srečala z Zelenskim. Njuno srečanje bo priložnost za predstavitev ruskega odziva na ameriške predloge in nadaljnje usklajevanje ukrajinskih stališč.

Evropski voditelji bodo medtem poskušali določiti, kako naj Evropa sodeluje v prihodnjih pogajanjih in kdo bi lahko nastopal v njenem imenu. Pri tem bo pomembno tudi stališče Rusije, ki je doslej nasprotovala neposredni vključitvi evropskih predstavnikov v trilateralni pogajalski format.

Dogovor o izmenjavi vojnih ujetnikov je pokazal, da je mogoče doseči posamezne humanitarne rezultate tudi brez širšega političnega soglasja. Toda pot do končanja vojne ostaja bistveno zahtevnejša.

V prihodnjih dneh bo zato pomembno predvsem, ali bodo pogovori v Moskvi odprli možnost za nov krog pogajanj in ali bo Evropa pri njem sodelovala neposredno. Odgovor na to vprašanje ne bo vplival samo na diplomatski položaj Evropske unije, temveč tudi na njeno vlogo pri oblikovanju prihodnje varnostne ureditve celine.

Spletno uredništvo