Avstrijci zaskrbljeni zaradi slovenskih letališč: Potniki in letalske povezave naj bi se selili čez mejo

V Avstriji se zaostruje razprava o prihodnosti letalskega prometa, pri čemer so tamkajšnji politiki med razlogi za težave domačih letališč izrecno izpostavili tudi Slovenijo. Vseh devet avstrijskih zveznih dežel zahteva odpravo posebne letalske dajatve, ki po njihovem mnenju draži vozovnice in zmanjšuje konkurenčnost avstrijskih letališč. Dajatev znaša 12 evrov na potnika, pri najkrajših letih pa kar 30 evrov.
Avstrijska vlada je že nakazala možnost znižanja, vendar popolne odprave še ni potrdila. Razprava odpira tudi vprašanje, kakšne posledice bi lahko imela sprememba za ljubljansko letališče in potnike iz Slovenije.
Avstrijska letališča se soočajo z vse močnejšimi pritiski zaradi konkurence v sosednjih državah, stroškov poslovanja in odločitev letalskih prevoznikov, ki svoje povezave prilagajajo gospodarskim razmeram. V zadnjih tednih je zato v ospredje stopila zahteva po odpravi posebne dajatve za letalske potnike, ki jo Avstrija zaračunava ob odhodu z domačih letališč.
Na srečanju avstrijskih deželnih glavarjev, ki je 5. in 6. novembra potekalo v kraju Mellau na Predarlskem, so predstavniki vseh devetih zveznih dežel soglasno podprli zahtevo po čimprejšnji odpravi dajatve. Pobudo je podala avstrijska Štajerska, katere vodstvo opozarja predvsem na položaj regionalnih letališč in izgubljanje letalskih povezav.
Kot poroča avstrijska javna radiotelevizija ORF, je štajerski deželni glavar Mario Kunasek posebej izpostavil Slovenijo, Slovaško in Madžarsko. Po njegovi oceni avstrijska davčna politika spodbuja potnike in letalske družbe, da namesto domačih izbirajo letališča v sosednjih državah.
Avstrija zaračunava do 30 evrov dodatne dajatve na potnika
V središču spora je avstrijska letalska dajatev, ki je bila uvedena leta 2011. Njena višina se je v preteklih letih spreminjala, od leta 2020 pa za večino odhodnih letov znaša 12 evrov na potnika.
Posebnost avstrijske ureditve je bistveno višja dajatev za najkrajše letalske povezave. Pri letih na razdaljah do 350 kilometrov znaša 30 evrov na potnika, kar lahko pomembno vpliva na stroške kratkih regionalnih povezav.
Takšna ureditev je bila zasnovana tudi z namenom omejevanja kratkih letov, pri katerih obstajajo možnosti potovanja z železnico. Toda predstavniki avstrijskih dežel opozarjajo, da imajo lahko višje dajatve tudi gospodarske posledice, predvsem za regionalna letališča, ki se že sicer težko kosajo z velikimi mednarodnimi vozlišči.
Po njihovem mnenju letalske družbe pri odločanju o novih povezavah upoštevajo celotne stroške poslovanja. Če so ti v eni državi višji kot v sosednjih, lahko prevozniki svoje zmogljivosti usmerijo na druga letališča.
Ob tem pa letalska dajatev ni edini dejavnik, ki vpliva na cene vozovnic ali odločitve prevoznikov. Pomembni so tudi število potnikov, povpraševanje, letališke pristojbine, razpoložljivost letal in donosnost posamezne povezave.
Slovenija med državami, ki jih Avstrijci posebej omenjajo
Štajerski deželni glavar Mario Kunasek je ob srečanju v Mellauu opozoril, da lahko avstrijska letalska dajatev pomeni konkurenčno slabost v primerjavi z letališči v Sloveniji, na Slovaškem in Madžarskem.
V uradnem sporočilu štajerske deželne vlade je poudaril, da po njegovem mnenju preusmerjanje potnikov in letalskih družb v sosednje države ne zmanjšuje obsega letalskega prometa, temveč ga zgolj seli drugam. Zato zavrača argument, da avstrijska dajatev sama po sebi prinaša ustrezne podnebne koristi.
Podobna opozorila so se v Avstriji pojavila že oktobra. Koroški deželni podglavar Martin Gruber je takrat med konkurenčnimi letališči posebej omenil Ljubljano in Trst, ki nimata enakega sistema dajatve na odhodnega potnika.
Za Slovenijo so takšne izjave zanimive predvsem zato, ker kažejo, da avstrijski politiki pri razpravah o prihodnosti svojih letališč upoštevajo tudi prometne možnosti na slovenski strani meje.
Vendar je treba poudariti, da gre za ocene avstrijskih politikov. Objavljeni podatki ne dokazujejo, koliko avstrijskih potnikov se je dejansko odločilo za odhod z ljubljanskega letališča prav zaradi višje avstrijske dajatve. Prav tako ni mogoče vseh sprememb letalskih povezav pripisati zgolj obdavčitvi.
Graško letališče pod pritiskom, povezava z Dunajem ukinjena
Razprava je še posebej pomembna za avstrijsko Štajersko, kjer je graško letališče pomembno za gospodarstvo, turizem in mednarodno povezanost regije. Regionalna letališča imajo pogosto manj potnikov in manj neposrednih povezav kot velika vozlišča, zato so lahko občutljivejša za spremembe v ponudbi letalskih prevoznikov.
Kunasek je kot opozorilni primer izpostavil ukinitev letalske povezave družbe Austrian Airlines med Gradcem in Dunajem. Po njegovem mnenju takšni dogodki kažejo, da morajo biti pogoji za poslovanje letalskih družb dovolj privlačni, če želi Avstrija ohraniti regionalne povezave.
Toda pri povezavi med Gradcem in Dunajem je treba upoštevati tudi razvoj železniškega prometa. Nova proga Koralmbahn je občutno izboljšala železniško povezljivost med avstrijskima Štajersko in Koroško, Avstrija pa že več let spodbuja uporabo železnice na krajših razdaljah.
Kunasek zato poleg odprave letalske dajatve zahteva tudi neposredno železniško povezavo do graškega letališča. Zavzema se, da bi proga Koralmbahn dobila postajališče neposredno ob letališču, s čimer bi izboljšali njegovo dostopnost in povezavo s širšim območjem.
Takšna rešitev bi lahko bila pomembna tudi za potnike iz Slovenije, saj je graško letališče zaradi geografske bližine ena od možnosti za potovanja iz severovzhodnega dela države.
Dunaj napoveduje znižanje, dežele zahtevajo popolno odpravo
Pritisk avstrijskih deželnih oblasti je že sprožil odziv zvezne vlade. Kancler Christian Stocker je v začetku novembra med obiskom Kitajske napovedal, da bo Avstrija letalsko dajatev znižala.
S tem je vlada pokazala pripravljenost na spremembe, vendar se za zdaj ni zavezala k popolni odpravi. Prav v tem je osrednje nesoglasje med zvezno oblastjo in predstavniki dežel, ki menijo, da delno znižanje ne bo zadostovalo za izboljšanje konkurenčnosti avstrijskih letališč.
Avstrijski prometni minister Peter Hanke je za zmanjšanje dajatve predvidel 60 milijonov evrov, ob tem pa opozoril na javnofinančne omejitve. Popolna odprava bi namreč pomenila izpad prihodkov, ki jih država trenutno pridobiva iz obdavčitve letalskih potovanj.
Po podatkih, ki jih je objavil ORF, avstrijsko finančno ministrstvo letos in prihodnje leto iz naslova letalske dajatve pričakuje približno 190 milijonov evrov prihodkov letno. Lani so ti znašali 179 milijonov evrov.
Odločitev zato ni zgolj vprašanje letalske industrije, temveč tudi državnega proračuna. Avstrijska vlada mora presoditi, ali bi morebitne gospodarske koristi zaradi večje konkurenčnosti letališč odtehtale izgubo davčnih prihodkov.
Ryanair in Wizz Air spreminjata svoje načrte
Razpravo o letalski dajatvi so dodatno okrepile odločitve nekaterih nizkocenovnih prevoznikov, ki zmanjšujejo svojo prisotnost na avstrijskih letališčih.
Madžarska letalska družba Wizz Air je že leta 2025 napovedala umik z dunajskega letališča, irski Ryanair pa je zmanjšal število letal, nameščenih na Dunaju. Po poročanju ORF se je število Ryanairjevih letal v zimskem voznem redu zmanjšalo s 14 na 12, ukinjenih pa je bilo deset povezav.
Ryanair že dlje časa javno poziva avstrijsko vlado k odpravi letalske dajatve in opozarja, da višji stroški zmanjšujejo privlačnost države za nizkocenovne prevoznike. Podobna opozorila prihajajo tudi iz dela letalske industrije in gospodarskih organizacij.
Vendar poslovne odločitve letalskih družb niso odvisne samo od ene dajatve. Prevozniki redno prilagajajo svoje mreže povezav glede na povpraševanje, stroške letal, razmere na posameznih trgih in pričakovano donosnost.
Avstrijska politika zato razpravlja o ukrepu, ki bi lahko izboljšal pogoje poslovanja, ne more pa sam po sebi zagotoviti, da se bodo ukinjene povezave vrnile ali da bodo letalske družbe povečale svojo prisotnost.
Okoljevarstveniki opozarjajo na drugo plat zgodbe
Medtem ko predstavniki dežel in letalske industrije poudarjajo konkurenčnost, avstrijski Zeleni in okoljevarstvene organizacije opozarjajo na podnebne posledice morebitne odprave dajatve.
Njihov argument je, da letalski promet v primerjavi z nekaterimi drugimi oblikami prevoza že uživa določene davčne ugodnosti. Znižanje dodatnih stroškov bi po njihovem mnenju lahko spodbudilo več letalskih potovanj, namesto da bi potnike usmerjalo k manj obremenjujočim oblikam prevoza.
Avstrijski Zeleni zato zagovarjajo ohranitev dajatve in njeno preoblikovanje. Med predlogi so višja obdavčitev dražjih letalskih vozovnic ter vključitev zasebnih letal, ki so pogosto predmet kritik zaradi visokih izpustov na posameznega potnika.
Tudi okoljevarstvena organizacija WWF opozarja, da bi bila dodatna davčna razbremenitev letalskega prometa v času podnebnih sprememb vprašljiva odločitev.
Na drugi strani zagovorniki odprave vztrajajo, da obstoječa ureditev predvsem preusmerja potnike na tuja letališča. Razprava tako odpira širše vprašanje, kako usklajevati gospodarsko konkurenčnost, dostopnost letalskega prometa in podnebne cilje.
Kaj bi spremembe pomenile za slovenske potnike?
Za slovenske potnike je razprava pomembna predvsem zaradi izbire letališča. Poleg Letališča Jožeta Pučnika Ljubljana številni uporabljajo tudi letališča v Gradcu, Celovcu, Trstu, Benetkah in Zagrebu, odvisno od razpoložljivih povezav, cen in oddaljenosti.
Če bi Avstrija letalsko dajatev znižala ali odpravila, bi se lahko zmanjšali stroški odhodnih letov z avstrijskih letališč. Pri običajnih letih bi razbremenitev znašala 12 evrov na potnika, pri najkrajših povezavah pa 30 evrov.
To pa še ne pomeni, da bi se letalske vozovnice samodejno pocenile za enak znesek. Končna cena je odvisna od cenovne politike prevoznika, zasedenosti letala, povpraševanja in številnih drugih dejavnikov.
Morebitno znižanje bi lahko vplivalo tudi na konkurenčni položaj ljubljanskega letališča. Če bi avstrijska letališča zaradi nižjih stroškov postala privlačnejša za letalske družbe, bi se lahko spremenila razmerja med ponudbo povezav v širši regiji.
Po drugi strani pa je konkurenčnost slovenskega letališča odvisna od številnih drugih dejavnikov, med njimi prometne dostopnosti, števila letalskih povezav, kakovosti storitev in zanimanja prevoznikov za slovenski trg.
Avstrijska odločitev bo pomembna tudi za Slovenijo
Soglasna zahteva vseh devetih avstrijskih zveznih dežel kaže, da je vprašanje letalske dajatve postalo pomembna gospodarska in politična tema. Regionalna letališča želijo boljše pogoje za poslovanje, letalske družbe opozarjajo na stroške, zvezna vlada pa išče rešitev, ki ne bi preveč obremenila državnega proračuna.
Slovenija se je v tej razpravi znašla kot ena od držav, ki jih avstrijski politiki izpostavljajo zaradi konkurenčnih letaliških pogojev. Čeprav dejanski obseg preusmerjanja potnikov ni bil številčno dokazan, je že samo omenjanje slovenskih letališč pokazatelj, da se konkurenca v letalskem prometu vse bolj odvija na ravni širših čezmejnih regij.
Za potnike bo odločilno predvsem to, ali bodo morebitne davčne spremembe prinesle ugodnejše vozovnice in boljšo izbiro povezav. Za slovenska letališča pa bo pomembno spremljati, kako bodo spremembe v Avstriji vplivale na poslovne odločitve prevoznikov.
Avstrijska vlada je znižanje dajatve že napovedala, popolna odprava pa za zdaj ostaja zahteva deželnih oblasti. Končna odločitev bo pokazala, kako namerava Avstrija odgovoriti na vse močnejšo konkurenco sosednjih držav, med katerimi je izrecno omenjena tudi Slovenija.
Spletno uredništvo Naša Dolenjska



