Ukrajini grozi zima brez elektrike: Ljudje bi lahko v temi ostali tudi pet dni, pri minus petih stopinjah le pol ure elektrike na dan

Ukrajino pred prihajajočo zimo pretresa nova energetska kriza. Po enem najobsežnejših ruskih napadov na elektrarne in elektroenergetsko omrežje v letošnjem letu so številni prebivalci ostali brez elektrike, Kijev pa je doživel najhujšo prekinitev oskrbe z vodo od začetka ruske invazije. Razmere bi se lahko ob prvih resnejših ohladitvah še močno poslabšale. Ukrajinski energetski strokovnjak Oleg Popenko opozarja, da bi lahko posamezna območja brez elektrike ostala od tri do pet dni, pri temperaturah okoli minus pet stopinj Celzija pa bi jo gospodinjstva v najhujšem primeru dobivala le pol ure do uro na dan.

Ukrajina se pripravlja na zimo, ki bi lahko bila ena najtežjih od začetka obsežne ruske invazije februarja 2022. Po več mesecih sistematičnih napadov na energetsko infrastrukturo je električno omrežje močno poškodovano, zadnji ruski napadi pa so razmere še zaostrili. V prestolnici Kijev in številnih drugih mestih prebivalci že doživljajo dolgotrajne prekinitve oskrbe z elektriko, vse večje težave pa se pojavljajo tudi pri oskrbi z vodo in delovanju javnega prevoza.

Posebej hude posledice je povzročil množični ruski napad v torek, 3. novembra, ko so ruske sile z raketami in brezpilotnimi letalniki napadle elektrarne, transformatorske postaje in prenosno omrežje v več ukrajinskih regijah. Po poročanju Reutersa je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski sporočil, da je Rusija uporabila 289 brezpilotnih letalnikov, 17 balističnih in 59 manevrirnih raket. Napadi so segali od Odese na jugu do regije Rivne na zahodu države.

Posledice so bile takojšnje. Ukrajinsko energetsko podjetje DTEK je sporočilo, da so tri od njegovih petih termoelektrarn prenehale proizvajati elektriko. Zaradi poškodb omrežja so oblasti uvedle izredne omejitve oskrbe v Kijevu in številnih drugih regijah, delovanje električnega javnega prevoza pa je bilo ponekod začasno ustavljeno. V prestolnici je izpad elektrike povzročil še eno veliko težavo: prekinjeno oskrbo s pitno vodo.

Kijev več kot 24 ur brez vode: Najhujši izpad od začetka vojne

Torkovi napadi niso prizadeli samo električnega omrežja. Ker je delovanje vodovodnega sistema odvisno od električne energije, so zaradi poškodb in izpadov napajanja obstale tudi pomembne črpalne naprave. Prebivalci številnih kijevskih četrti so ostali brez tekoče vode, težave pa so trajale več kot 24 ur.

Po poročanju časnika The Kyiv Independent je šlo za najhujšo prekinitev oskrbe z vodo v ukrajinski prestolnici od začetka obsežne ruske invazije. V preteklosti so bile motnje večinoma omejene na nekaj ur, tokrat pa so se razširile na večji del mesta. Ponekod so morali celo gostinski lokali omejiti uporabo sanitarij, saj brez vode niso mogli zagotavljati osnovnih higienskih pogojev.

Direktor ukrajinskega Inštituta za vodne probleme in melioracijo Mihajlo Jacjuk je opozoril, da se utegnejo razmere pozimi še poslabšati. V Kijevu je namreč velik del vodovodne infrastrukture odvisen od električne energije, ki poganja črpalke in zagotavlja ustrezen pritisk v omrežju. Če elektrika odpove, lahko brez vode ostanejo tudi stavbe, ki v samem napadu niso bile poškodovane.

Razmere dodatno otežuje dejstvo, da so ruski napadi že januarja letos močno poškodovali tri kijevske toplarne oziroma objekte za soproizvodnjo toplote in elektrike. Po pojasnilih direktorja Centra za energetske raziskave Oleksandra Harčenka je mesto zaradi teh poškodb izgubilo pomembne rezervne možnosti za napajanje vodovodnega sistema. Omrežje je zato danes bistveno bolj ranljivo kot v prejšnjih zimah.

Mestne službe so v sredo, 4. novembra, začele postopoma obnavljati oskrbo z vodo, vendar je bilo treba po ponovnem zagonu črpalk še napolniti omrežje in stabilizirati pritisk. Kijevske oblasti so prebivalce usmerjale tudi k javnim vodnim črpalkam, za katere so pripravile zemljevid dostopnih lokacij. Del teh naprav lahko deluje s pomočjo generatorjev, vendar je tudi takšna oskrba omejena in zahteva redno vzdrževanje.

Strokovnjak opozarja: Brez elektrike bi lahko ostali tudi pet dni

Najbolj skrb vzbujajoče napovedi prihajajo iz ukrajinskega energetskega sektorja. Oleg Popenko, predsednik ukrajinske Zveze potrošnikov komunalnih storitev, je v sredo, 4. novembra, opozoril, da bi lahko prihajajoča zima prinesla bistveno daljše izpade elektrike, kot so jih prebivalci vajeni doslej.

V pogovoru za ukrajinski medijski projekt Superpozicija je ocenil, da se bo položaj ob padcu temperatur pod ledišče dodatno zaostril. Po njegovih besedah bi lahko že pri minus petih stopinjah Celzija poraba elektrike tako narasla, da poškodovano omrežje ne bi moglo več zagotavljati niti sedanjega obsega oskrbe.

»Napovedi so zelo pesimistične. Po mojem mnenju je realno pričakovati, da ne bomo brez elektrike samo nekaj ur, temveč cele dneve. Ko bodo temperature padle na približno minus pet stopinj, se bo poraba tako povečala, da bi lahko elektriko dobivali samo pol ure ali uro na dan,« je opozoril Popenko.

Še posebej zaskrbljujoča je njegova ocena, da bi lahko posamezna območja ostala popolnoma brez elektrike od tri do pet dni. Popenko je kot primer navedel Konotop v regiji Sumi, kjer so prebivalci zaradi poškodb energetske infrastrukture že doživeli petdnevni izpad oskrbe.

Gre za strokovnjakovo opozorilo o možnem najslabšem razpletu, ne za uradno napoved, da bo celotna Ukrajina neprekinjeno več dni brez elektrike. Toda obseg že nastale škode kaže, da tveganje ni zgolj teoretično. Energetski sistem se sooča z velikimi poškodbami, hkrati pa ga novi napadi prizadenejo še pred zaključkom popravil prejšnjih.

Ko zmanjka elektrike, lahko odpovejo tudi ogrevanje, voda in javni prevoz

Največja nevarnost prihajajoče zime ni omejena na temna stanovanja. V ukrajinskih mestih je oskrba s toploto pogosto povezana z velikimi sistemi daljinskega ogrevanja, ki za delovanje črpalk, regulacije in drugih naprav potrebujejo električno energijo. Dolgotrajni izpadi lahko zato vplivajo tudi na ogrevanje stanovanjskih blokov, čeprav sami toplovodi niso neposredno poškodovani.

Ob nizkih temperaturah je to posebej nevarno za starejše, kronične bolnike, majhne otroke in druge ranljive skupine. Če se stanovanja več dni ne ogrevajo, lahko notranje temperature hitro padejo, težave pa se povečajo tudi pri pripravi hrane, shranjevanju zdravil in zagotavljanju osnovne higiene.

Dodatno tveganje predstavljajo poškodbe vodovodnih in ogrevalnih sistemov zaradi zmrzovanja. Ob daljših izpadih ogrevanja lahko nizke temperature povzročijo poškodbe cevi in drugih delov infrastrukture, kar bi ponovno vzpostavljanje oskrbe še dodatno otežilo. Zato energetski strokovnjaki opozarjajo, da se lahko posledice večdnevnih izpadov nadaljujejo tudi po ponovni vzpostavitvi električnega napajanja.

V Kijevu so prebivalci po zadnjih napadih že občutili, kako tesno so povezane posamezne javne storitve. Zaradi motenj v električnem omrežju so začasno ustavili del tramvajskega in trolejbusnega prometa, težave so se pojavile pri oskrbi z vodo, gospodinjstva pa so ostajala brez elektrike tudi zunaj predvidenih urnikov izklopov.

Mestne oblasti so na najbolj prizadetih območjih vzpostavile ogrevalne točke, kjer se lahko ljudje pogrejejo, napolnijo telefone in dobijo topel napitek. Takšni prostori so pomembna pomoč prebivalcem, vendar ne morejo nadomestiti običajne oskrbe večmilijonskega mesta.

Rusija sistematično uničuje energetsko omrežje pred zimo

Napadi na ukrajinsko energetsko infrastrukturo niso naključni posamezni dogodki. Rusija že več let napada elektrarne, transformatorske postaje, prenosne povezave in druge objekte, od katerih je odvisna oskrba ukrajinskih mest z elektriko in toploto. Napadi so posebej intenzivni v obdobjih pred zimo in med njo, ko ima prekinitev oskrbe največje posledice za civilno prebivalstvo.

Ukrajinski upravljavec prenosnega omrežja Ukrenergo je sporočil, da je bil napad 3. novembra eden najobsežnejših na energetski sektor v letošnjem letu. Samo dan pred tem so ruske sile po navedbah podjetja več kot dvajsetkrat napadle energetske objekte. Škoda se zato kopiči, popravila pa pogosto potekajo v razmerah, ko obstaja nevarnost novih napadov.

Posebej zaskrbljujoč je bil tudi napad na transformatorsko postajo, pomembno za stabilno delovanje jedrske elektrarne Hmeljnicki. Ukrajinski minister za energetiko Denis Šmihal je opozoril, da takšni napadi ne ogrožajo samo ukrajinske energetske varnosti, temveč predstavljajo tveganje tudi za jedrsko varnost v Evropi. O dogodku je bila obveščena Mednarodna agencija za atomsko energijo.

Po oceni ameriškega Inštituta za preučevanje vojne (ISW) ruska kampanja napadov na energetsko infrastrukturo v zimi 2026/2027 povzroča vse večjo škodo ukrajinskemu gospodarstvu in kritični infrastrukturi. Ruske sile uporabljajo kombinacijo brezpilotnih letalnikov in raket, napadi pa se pogosto usmerjajo na objekte, katerih poškodbe lahko povzročijo širše motnje v oskrbi.

Za ukrajinske energetske delavce to pomeni skoraj neprekinjeno odpravljanje škode. Obnovljene povezave lahko že ob naslednjem napadu ponovno odpovejo, rezervne zmogljivosti pa so zaradi večletnega uničevanja vse bolj omejene.

Izredni izklopi se spreminjajo iz ure v uro

Po torkovem napadu je Ukrenergo v več regijah uvedel izredne omejitve porabe elektrike. V sredo so energetski delavci uspeli delno stabilizirati sistem, zato so se nekatera območja začasno vrnila na običajne urnike izklopov. Toda izboljšanje ni trajalo dolgo. Že istega dne so morali v Kijevu in okolici ponovno uvesti izredne prekinitve oskrbe.

Podjetje DTEK je prebivalce opozorilo, da v takšnih razmerah običajni urniki ne veljajo. Elektrika lahko izgine tudi v času, ko bi morala biti po napovedanem razporedu na voljo, saj morajo upravljavci omrežja zaradi nevarnosti preobremenitev sproti prilagajati delovanje sistema.

Za četrtek, 5. novembra, so bile v številnih ukrajinskih regijah napovedane omejitve oskrbe skozi celoten dan. V posameznih delih Kijeva so urniki predvidevali tudi do približno 15 ur brez elektrike. V petek, 6. novembra, naj bi se omejitve nadaljevale, njihov obseg pa je bil odvisen od razmer v posameznih regijah in uspešnosti popravil.

Dolgotrajni in nepredvidljivi izpadi povzročajo tudi vse večje nezadovoljstvo med prebivalci. V Kijevu so se zaradi težav z oskrbo pojavili protesti in zapore cest. Ljudje, ki že več let živijo v vojnih razmerah, se zdaj soočajo še z možnostjo, da bodo morali tudi najhladnejše zimske dni preživljati brez zanesljive oskrbe z elektriko, vodo in toploto.

Zima bo preizkusila vzdržljivost milijonov ljudi

Ukrajinske oblasti in energetska podjetja poskušajo posledice napadov omejevati s popravili, rezervnimi viri napajanja in prilagajanjem porabe. Vendar je obseg poškodb tako velik, da bo za dolgoročno stabilizacijo potrebna tudi nadaljnja mednarodna pomoč pri obnovi elektrarn, transformatorskih postaj in prenosnega omrežja.

Za prebivalce to pomeni, da postajajo zaloge pitne vode, prenosne baterije, svetilke, topla oblačila in drugi osnovni pripomočki vse pomembnejši del vsakdanjega življenja. Strokovnjaki opozarjajo, da je treba gospodinjstva pripraviti na daljše prekinitve oskrbe, saj poškodovanega omrežja ni mogoče vedno hitro obnoviti, zlasti če se napadi nadaljujejo.

Največja negotovost ostaja povezana s prihajajočimi temperaturami. Ob večjem mrazu se poraba električne energije poveča, poškodovane elektrarne in prenosne povezave pa lahko zagotovijo le omejeno količino energije. Če bi Rusija nadaljevala množične napade tudi med zimskimi ohladitvami, bi se lahko uresničili najhujši scenariji, pred katerimi svarijo ukrajinski strokovnjaki.

Za milijone Ukrajincev prihajajoča zima zato ne pomeni samo boja z mrazom, temveč tudi negotovost, ali bodo lahko ogreli svoje domove, pripravili topel obrok in imeli dostop do pitne vode. Po zadnjih napadih je jasno, da rusko uničevanje energetskega sistema vse bolj neposredno posega v osnovne pogoje za življenje civilnega prebivalstva.

Opozorilo Olega Popenka, da bi lahko elektrika ponekod izginila za tri do pet dni, je eden najresnejših prikazov tveganj, s katerimi se država sooča. Ali se bo takšen scenarij uresničil, bo odvisno od nadaljnjih napadov, hitrosti popravil, razpoložljivih energetskih zmogljivosti in zimskih temperatur. Toda že novembrski dogodki kažejo, kako hitro lahko poškodbe električnega omrežja ohromijo življenje celotnega mesta.

Spletno uredništvo Toti Maribor