Zdravstveni dom Trebnje poka po šivih, rešitev pa ostaja na papirju: Kdaj se bo preselila policija?

Zdravstveni dom Trebnje potrebuje dodatne prostore, prebivalci pa zaradi pomanjkanja zdravstvenih storitev nekatere preiskave opravljajo v drugih krajih. Rešitev bi lahko prinesla preselitev policijske postaje, ki z zdravstvenim domom deluje v isti stavbi. Minister za notranje zadeve in javno upravo Franci Matoz je ob obisku Trebnjega podprl iskanje nove lokacije za policijo, vendar projekt za zdaj ostaja pri dogovorih. Konkretnega datuma selitve, vrednosti naložbe in zagotovljenega financiranja še niso predstavili.

Prostorska stiska Zdravstvenega doma Trebnje ni nova težava, vendar z rastjo prebivalstva in širjenjem potreb po zdravstvenih storitvah postaja vse bolj pereča. Obstoječi prostori ne omogočajo razvoja vseh dejavnosti, ki bi jih zdravstveni dom želel zagotoviti prebivalcem Trebnjega in okoliških občin. Ena od možnih rešitev je preselitev policijske postaje, ki deluje v isti stavbi in prav tako potrebuje primernejše pogoje za delo.

O tej možnosti so se v sredo, 4. novembra, pogovarjali minister Franci Matoz, trebanjska županja Mateja Povhe ter predstavniki policije in zdravstvenega doma. Minister je predlagal ustanovitev delovne skupine, v kateri bi sodelovali ministrstvo, policija in občina. Njena naloga bi bila poiskati izvedljivo rešitev za preselitev policijske postaje na drugo lokacijo oziroma v novo stavbo.

Predlog je pomemben korak v pogovorih, vendar sam po sebi še ne zagotavlja, da bo do selitve tudi prišlo. Za izvedbo bodo potrebni konkretni dogovori o zemljišču, objektu, financiranju in časovnici. Prav od teh odločitev bo odvisno, kdaj bo zdravstveni dom lahko dejansko pridobil dodatne prostore.

Pacienti morajo na preiskave v druge kraje

Posledice prostorske stiske najbolj občutijo prebivalci, ki določenih zdravstvenih storitev ne morejo opraviti v domačem okolju. Poslanec Franci Kepa je ob ministrovem obisku opozoril, da se morajo občani na slikanje zob, pljuč in srca odpravljati v Sevnico, Novo mesto in drugam. Po njegovih besedah je nujno, da bi bilo takšne preiskave mogoče opraviti tudi v Trebnjem.

To za paciente ni nepomembna nevšečnost. Potovanje v drug kraj pomeni dodatne stroške, porabljen čas in organizacijske težave, zlasti za starejše, kronične bolnike ter ljudi, ki nimajo lastnega prevoza. Dostopnost zdravstvenih storitev ni odvisna samo od števila zdravnikov in medicinskih sester, temveč tudi od prostorov in opreme, ki omogočajo izvajanje pregledov ter diagnostičnih postopkov.

Direktor Zdravstvenega doma Trebnje dr. Gorazd Laznik je pojasnil, da obstoječe zmogljivosti ne zadoščajo več zaradi rasti prebivalstva, povečanih potreb po zdravstveni oskrbi in razvoja novih programov. Med dejavnostmi, ki bi jih želeli zagotoviti, sta ponovna vzpostavitev pulmološke ambulante in razvoj dermatološke dejavnosti. Z dodatnimi prostori bi lahko več pregledov in posegov opravili lokalno, kar bi prebivalcem olajšalo dostop do zdravstvene oskrbe.

Prostorska širitev zato ni zgolj vprašanje udobnejših pisarn ali prenove stare stavbe. Gre za možnost, da zdravstveni dom razvije storitve, ki jih prebivalci potrebujejo, ter zmanjša njihovo odvisnost od zdravstvenih ustanov v drugih mestih.

Prostori so pomembni tudi za prihodnje zdravnike in nujno pomoč

Na težavo je opozoril tudi strokovni direktor ZD Trebnje doc. dr. Matic Mihevc. Po njegovih besedah so ustrezni prostori pomemben pogoj za ohranjanje in pridobivanje zdravstvenega kadra, predvsem specializantov, ki bodo v prihodnjih letih zaključili izobraževanje.

Zdravstveni dom lahko uspešno pridobiva nove zdravnike in širi dejavnosti le, če jim zagotovi ustrezne delovne pogoje. Brez ambulant, diagnostičnih prostorov in spremljajoče infrastrukture je uvajanje dodatnih programov oteženo, tudi kadar obstajajo potrebe pacientov in strokovni interes za njihovo izvajanje.

Mihevc je posebej izpostavil nadaljnji razvoj nujne medicinske pomoči. Ob morebitni odobritvi vozila urgentnega zdravnika bi bila potrebna tudi prostorska reorganizacija. Dodatni prostori bi zdravstvenemu domu omogočili prilagajanje novim oblikam dela in potrebam službe nujne medicinske pomoči.

Pri tem je pomembno, da zdravstveni dom ne skrbi samo za prebivalce občine Trebnje. Njegove ustanoviteljice so tudi občine Mirna, Mokronog – Trebelno in Šentrupert. Prostorske omejitve in morebitna širitev zdravstvenih dejavnosti zato zadevajo širše območje Temeniške in Mirnske doline.

O prihodnosti zavoda so se predstavniki občin ustanoviteljic z njegovim vodstvom pogovarjali že septembra. Takrat so obravnavali razvojne in prostorske potrebe ter možnosti izboljšanja dostopnosti zdravstvenih storitev. Novembrski ministrov obisk je tako nadaljevanje že odprtih vprašanj, ne začetek njihovega reševanja.

Občina ima prostorske podlage, država pa mora zagotoviti izvedbo

Županja Mateja Povhe je po srečanju pojasnila, da so prostorske podlage za umestitev policijske postaje na novo lokacijo že sprejete. To pomeni, da občina pri iskanju rešitve ni povsem na začetku in da je mogoče nadaljevati s konkretnim načrtovanjem.

»Današnji sestanek je bil zelo uspešen. Začrtali smo, kako bomo postopali naprej glede preselitve policijske postaje na drugo lokacijo. ZD Trebnje bo s tem pridobil prepotreben prostor za širitev zdravstvene dejavnosti,« je dejala županja.

Dodala je, da pomembne korake pričakuje že prihodnje leto in da si želi razvojnih sprememb v razmeroma kratkem času.

Toda med izraženo podporo in dejansko preselitvijo državnega organa je še precej postopkov. Treba bo določiti ustrezno lokacijo, pripraviti projektno dokumentacijo, urediti finančna vprašanja in sprejeti odločitve o izvedbi. Za zdaj je potrjena predvsem pripravljenost na nadaljnje sodelovanje, ne pa tudi začetek gradnje nove policijske postaje.

Na stanje obstoječega objekta je opozoril poslanec Franci Kepa. Povedal je, da gre za starejšo stavbo, v katero se že dolgo ni vlagalo. Minister si je prostore policijske postaje ogledal in se seznanil z razmerami.

Preselitev bi lahko tako rešila dve težavi hkrati: policistom zagotovila primernejše delovne pogoje, zdravstvenemu domu pa sprostila prostore za širitev dejavnosti. Toda takšen rezultat bo mogoč šele, ko bodo napovedi dobile jasno finančno in izvedbeno podlago.

Minister napovedal tudi preizkus umetne inteligence v upravnih postopkih

Matoz se je med obiskom Trebnjega srečal še z načelnikom tamkajšnje upravne enote dr. Milanom Ermanom. Pogovarjala sta se o delovanju upravnih enot in možnostih poenostavitve postopkov, minister pa je napovedal skorajšnjo testno uvedbo umetne inteligence v nekatere upravne postopke.

Preizkus naj bi izvedli na Upravni enoti Piran v Luciji. Gre za napoved pilotne uporabe tehnologije, zato bo njene dejanske učinke mogoče ocenjevati šele po izvedbi. Pri takšnih rešitvah bodo poleg morebitnega hitrejšega dela pomembni tudi pravilnost odločanja, varstvo osebnih podatkov in možnost človeškega nadzora nad postopki.

Minister je predstavil še predlog sprememb zakona o upravnih taksah, po katerem bi uporabniki, ki se odločijo za elektronsko vročanje dokumentov v varen elektronski predal, plačevali nižje upravne takse ali bi bili njihovega plačila oproščeni. Predlagane spremembe še niso veljavna ureditev, saj jih mora sprejeti državni zbor.

V Ribnici in Škocjanu tudi o romski problematiki

Regijski obisk se ni končal v Trebnjem. Minister Matoz je v Ribnici z županom Samom Pogorelcem razpravljal o vprašanjih, povezanih z romsko skupnostjo. Ob tem je povzel vsebino predhodnih posvetov v Šentjerneju in ponovil pripravljenost ministrstva za sodelovanje pri reševanju težav.

V Ribnici si je ogledal še policijsko postajo in upravno enoto. Državni sekretar Denis Zobarič je medtem obiskal Dolenjske Toplice, kjer se je z županom Francem Vovkom in direktorjem občinske uprave Tomažem Willenpartom pogovarjal o zmanjševanju birokratskih obremenitev ter poenostavitvi upravnih postopkov.

V Škocjanu so predstavniki občine odprli tudi vprašanje ponovne vključitve občine v volilni okraj Novo mesto, kamor je spadala pred spremembo zakonodaje leta 2021. Ob tem so obravnavali še aktualne razmere, povezane z romsko skupnostjo.

Vladni obisk je tako zajel več področij, od prostorov državnih organov do upravnih postopkov in lokalnih varnostnih vprašanj. Za prebivalce Trebnjega pa ostaja najpomembnejše vprašanje, ali bodo pogovori prinesli konkretno rešitev za zdravstveni dom.

Prebivalci potrebujejo ambulante, ne novih obljub

Načrtovana preselitev policijske postaje ima jasno utemeljitev. Zdravstveni dom potrebuje prostor za nove programe, pacienti boljšo dostopnost storitev, policija pa ustreznejše pogoje za delo. Občina zatrjuje, da ima prostorske podlage že pripravljene, ministrstvo pa je izrazilo pripravljenost na sodelovanje.

Zdaj bodo odločilni naslednji koraki. Ustanovitev delovne skupine lahko pomaga pri usklajevanju, vendar sama po sebi ne odpravi prostorske stiske. Prav tako ministrova podpora še ne pomeni zagotovljenega denarja za novo policijsko postajo ali določenega datuma, ko bo zdravstveni dom lahko prevzel sedanje policijske prostore.

Uspešnost dogovorov se zato ne bo merila po številu sestankov in izjavah o podpori, temveč po tem, kdaj bodo prebivalci dejansko dobili dodatne zdravstvene storitve v domačem kraju. Šele takrat bo mogoče govoriti o rešitvi dolgoletne prostorske stiske, ne zgolj o še eni napovedi.

Spletno uredništvo Naša Dolenjska