Za zaščito pred poplavami že več kot sedem milijonov evrov, ključni del projekta pa še čaka
Na območju Šentjerneja so zaključili prvo fazo obsežnih protipoplavnih ureditev na povodju Kobile, vredno 7,42 milijona evrov. Čeprav so uredili več kilometrov vodotoka, projekt še ni končan. Druga faza, ki predvideva gradnjo suhega zadrževalnika, naj bi se začela šele v drugi polovici prihodnjega leta.
Načrtovane ureditve naj bi skupaj zmanjšale poplavno ogroženost približno 280 prebivalcev.
Več kilometrov urejene struge, a dela še niso končana
Poplavna varnost ostaja eno pomembnejših infrastrukturnih vprašanj v občini Šentjernej. Na povodju Kobile je bila zaključena prva faza protipoplavnih ureditev, s katero so izboljšali pretočnost vodotoka in uredili približno tri kilometre struge. Izvedena so bila tudi spremljajoča dela, namenjena zmanjševanju nevarnosti ob povečanih pretokih vode.
Po podatkih Ministrstva za okolje in prostor je vrednost izvedenih del znašala 7,42 milijona evrov z DDV. Projekt je bil financiran iz Načrta za okrevanje in odpornost, izvajala pa ga je Direkcija Republike Slovenije za vode. Gre za obsežen poseg, katerega pomen se ne kaže le v urejenem vodotoku, temveč predvsem v zmanjševanju tveganj za ljudi in njihovo premoženje.
Vendar zaključek prve faze še ne pomeni, da so vse načrtovane rešitve za zaščito območja pred poplavami že izvedene. Pomemben del celotnega projekta ostaja predviden za prihodnje obdobje.
Suhi zadrževalnik naj bi začeli graditi prihodnje leto
Druga faza projekta predvideva gradnjo suhega zadrževalnika. Takšni objekti so namenjeni začasnemu zadrževanju večjih količin vode ob povečanih pretokih, s čimer zmanjšujejo obremenitev vodotokov in poplavno nevarnost na nižje ležečih območjih. V običajnih razmerah praviloma ne zadržujejo stalne vodne površine, njihova vloga pa postane pomembna predvsem ob močnejših padavinah.
Ministrstvo je ob obisku predstavnikov države v Šentjerneju pojasnilo, da je začetek gradnje druge faze predviden v drugi polovici leta 2027. Ob tem je posebej poudarilo, da je izvedba vezana na razpoložljiva finančna sredstva. Napovedani datum zato še ni zagotovilo, da bodo gradbeni stroji takrat dejansko začeli delati.
Po projektnih ocenah naj bi obe fazi skupaj prispevali k zmanjšanju poplavne ogroženosti približno 280 prebivalcev. Ta podatek kaže, da gre za naložbo z neposrednim vplivom na varnost lokalnega prebivalstva, hkrati pa opozarja na pomen pravočasnega dokončanja vseh načrtovanih ukrepov.
Poplavna varnost tudi na dnevnem redu vladnega obiska
O protipoplavnih ureditvah so predstavniki države in občine govorili med regijskim obiskom vlade v jugovzhodni Sloveniji 4. novembra. Državni sekretar Peter Lovšin si je v Šentjerneju ogledal izvedene ureditve na povodju Kobile in se srečal s predstavniki občine.
Poleg konkretnih protipoplavnih projektov so bili v ospredju širši izzivi urejanja vodotokov, zagotavljanja poplavne varnosti in financiranja vodne infrastrukture. Ministrstvo je napovedalo tudi pripravo novega zakona o vodah ter spremembe postopkov, ki bi lahko vplivale na hitrost priprave in izvajanja prihodnjih projektov.
Za prebivalce Šentjerneja pa ostaja najpomembnejše vprašanje, kdaj bo dokončana tudi druga faza. Prva je že prinesla obsežne posege v vodotok, predvideni zadrževalnik pa predstavlja naslednji korak pri zmanjševanju poplavnega tveganja. Dokler njegova gradnja ni zagotovljena, ostaja celoten načrt protipoplavne zaščite še nedokončan.
Spletno uredništvo Naša Dolenjska
