V Srbiji nov val aretacij policistov: Po dveh visokih funkcionarjih prijeli še pripadnike elitnih enot

Srbijo pretresa nov val aretacij v policijskih vrstah. Potem ko so v nedeljo prijeli dva visoka policijska funkcionarja, ki jima je sodišče odredilo 30-dnevni pripor, so zdaj zaradi suma mučenja in zlorabe protestnikov pridržali še več pripadnikov posebnih policijskih enot. Med njimi naj bi bil tudi poveljnik srbske protiteroristične enote Igor Žmirić.

Preiskovalci preverjajo nasilje nad študenti, ki so jih avgusta lani pridržali med protivladnimi protesti v Beogradu.

Aretacije prihajajo le nekaj dni po zgodovinskem volilnem porazu stranke Aleksandra Vučića, ki je po več kot desetletju izgubila oblast.

Zaradi domnevnega mučenja protestnikov prijeli devet osumljencev

Srbsko notranje ministrstvo je v sredo, 4. novembra, sporočilo, da so pripadniki sektorja za notranji nadzor policije po nalogu pristojnega tožilstva pridržali osem aktivnih policistov in enega nekdanjega policista. Osumljeni so kaznivega dejanja zlorabe in mučenja, ki naj bi ga zagrešili med protivladnimi protesti v Beogradu avgusta 2025. Po navedbah ministrstva so osumljenci pri opravljanju službenih nalog prekoračili svoja pooblastila in nad več pridržanimi osebami izvajali nasilje.

Preiskava se osredotoča na dogodke v noči s 14. na 15. avgust 2025, ko so bili protestniki pridržani v garaži poslopja srbske vlade v središču Beograda. Po ugotovitvah, ki jih preiskujejo pristojni organi, naj bi policisti z uporabo fizične sile in groženj pridržanim povzročali hude telesne in duševne bolečine. Njihov domnevni namen naj bi bil pridobivanje informacij, zastraševanje in nezakonito kaznovanje udeležencev protestov.

Srbski N1 poroča, da so bili osumljenci pridržani za največ 48 ur, v tem času pa naj bi jih zaslišali na tožilstvu. Policijska operacija naj bi zajela več pripadnikov oziroma nekdanjih pripadnikov enote za varovanje določenih oseb in objektov, znane pod kratico JZO. Gre za enoto, ki je bila v času množičnih protestov večkrat vključena v policijske intervencije proti demonstrantom.

Med pridržanimi tudi poveljnik protiteroristične enote

Posebej odmeva informacija, da naj bi bil med pridržanimi Igor Žmirić, poveljnik srbske posebne protiteroristične enote SAJ. Po poročanju srbskega N1 so ga pripadniki notranjega nadzora privedli na zaslišanje, časnik Danas pa je poročal, da so skupaj z njim pridržali tudi njegovega namestnika Gorana Filipovića. Srbski državni mediji so prav tako poročali o Žmirićevi pridržanju, medtem ko je notranje ministrstvo v uradnem sporočilu osumljence navedlo le z začetnicami.

Žmirićevo ime se je v javnosti pojavilo že lani, ko je študentka in aktivistka Nikolina Sinđelić javno spregovorila o nasilju, ki naj bi ga doživela po pridržanju med protesti. Trdila je, da jo je Žmirić med pridržanjem v garaži vladnega poslopja brcal, ko je ležala na tleh. Očitala mu je tudi ponižujoče ravnanje in grožnje. Njene navedbe so takrat sprožile ogorčenje med študenti in organizacijami za človekove pravice, ki so zahtevale neodvisno preiskavo.

Primer je postal eden od simbolov očitkov o policijski brutalnosti med protesti proti takratni oblasti. Študenti so več mesecev opozarjali, da se nad demonstranti izvaja nasilje, medtem ko naj odgovorni policisti ne bi bili ustrezno sankcionirani. Sedanje aretacije pomenijo pomemben premik v obravnavi teh očitkov, vendar bo moralo tožilstvo domnevna kazniva dejanja še dokazati v sodnem postopku.

Le nekaj dni prej aretirali dva najvišja policijska funkcionarja

Najnovejše pridržanje policistov sledi odmevni nedeljski aretaciji dveh visokih predstavnikov srbske policije, o kateri smo že poročali. V nedeljo, 1. novembra, sta bila aretirana Marko Kričak, vodja uprave kriminalistične policije, in Boško Sekulović, vodja službe za zatiranje kriminalitete. Oba sta osumljena zlorabe uradnega položaja v povezavi s preiskavo umora, ki se je maja letos zgodil v beograjski restavraciji.

Po navedbah višjega javnega tožilstva v Beogradu naj bi Kričak in Sekulović med 12. majem in 3. junijem 2026 prekoračila pooblastila oziroma opustila dolžna ravnanja pri preiskovanju umora Aleksandra Nešovića, ki je bil 12. maja ubit v restavraciji 27 v beograjskem naselju Senjak. Preiskovalci sumijo, da sta nekdanjega vodjo beograjske policije Veselina Milića neupravičeno povezovala z umorom, čeprav naj bi razpoložljivi dokazi kazali, da je restavracijo zapustil pred streljanjem.

Tožilstvo med drugim preiskuje očitke, da so bili v kazenski ovadbi navedeni podatki, ki niso ustrezali zbranim dokazom, ter da pomembno dokazno gradivo, vključno s posnetki nadzornih kamer in mobilnimi telefoni, ni bilo pravilno predano pristojnim preiskovalcem. Oba policijska funkcionarja sta bila sprva pridržana za največ 48 ur, nato pa sta bila privedena pred pristojne pravosodne organe.

Sodnik obema odredil 30-dnevni pripor

V torek, 3. novembra, je višje sodišče v Beogradu odločilo, da morata Marko Kričak in Boško Sekulović ostati v priporu do 30 dni. Kot je poročal srbski N1, je sodišče takšno odločitev sprejelo zaradi nevarnosti, da bi osumljenca na prostosti vplivala na priče in s tem ovirala kazenski postopek. Odločitev ne pomeni, da je bila njuna krivda že ugotovljena, temveč gre za ukrep za zagotovitev nemotenega poteka preiskave.

Kričak se poleg suma zlorabe uradnega položaja sooča še z očitki o zlorabi in mučenju. Po navedbah tožilstva naj bi 16. maja letos med zaslišanjem v prostorih kriminalistične policije skupaj z za zdaj neidentificiranimi policisti fizično napadel lastnika restavracije, v kateri se je zgodil umor. Preiskovalci mu očitajo, da je moškega udarjal po glavi, mu čez glavo poveznil kapuco in sodeloval pri nasilju, med katerim naj bi policisti oškodovanca pretepali tudi po stopalih in hrbtu. Moški je po navedbah tožilstva utrpel telesne poškodbe, med drugim podplutbe na nogah.

Kričak je v preteklosti veljal za enega od policijskih funkcionarjev, povezanih z oblastjo Aleksandra Vučića. Nekdanji srbski predsednik ga je javno pohvalil in mu leta 2025 podelil državno odlikovanje. Njegova aretacija je zato v Srbiji sprožila veliko pozornosti, zlasti ker je sledila kmalu po volilni spremembi oblasti.

Dve preiskavi, ki razkrivata različne očitke zlorab

Čeprav so se aretacije zgodile v razmiku le nekaj dni, je pomembno razlikovati med obema kazenskima zadevama. Kričak in Sekulović sta bila prijeta zaradi domnevnih nepravilnosti pri preiskovanju majskega umora in nasilja nad lastnikom restavracije, medtem ko se najnovejša preiskava nanaša na ravnanje policistov s protestniki avgusta lani. Gre torej za ločena postopka, v katerih pristojni organi preiskujejo različne dogodke in različne osumljence.

Skupna točka obeh primerov so očitki o prekoračitvi policijskih pooblastil, zlorabi položaja in nasilju nad osebami, ki so bile pod nadzorom policije. Oba primera sta posebej odmevna zaradi položajev osumljenih policistov in okoliščin, v katerih naj bi se domnevne zlorabe dogajale. Pri preiskovanju takšnih dejanj je pomembno tudi vprašanje odgovornosti nadrejenih ter morebitnega prikrivanja nepravilnosti znotraj policijskih struktur.

Srbsko tožilstvo je ob aretaciji Kričaka in Sekulovića sicer poudarilo, da kazenski postopek ni povezan z izidom nedavnih parlamentarnih volitev. Glavni tožilec višjega javnega tožilstva v Beogradu Nenad Stefanović je zavrnil namigovanja, da bi šlo za politično motiviran pregon. Kljub temu se postopki odvijajo v obdobju velikih političnih in institucionalnih sprememb v državi.

Po zgodovinskem porazu Vučićeve stranke se vrstijo spremembe

Aretacije prihajajo po predčasnih parlamentarnih volitvah 25. oktobra, na katerih je študentska lista premagala Srbsko napredno stranko (SNS), povezano z Aleksandrom Vučićem. Volilni izid je pomenil konec več kot desetletja prevlade politične strukture, ki je obvladovala pomemben del državnih institucij. Študentsko gibanje, ki je nastalo iz množičnih protestov, je z volilno zmago postalo osrednja politična sila v Srbiji.

Po volitvah so predstavniki študentskega gibanja zahtevali odgovornost policijskih, obveščevalnih in pravosodnih funkcionarjev, ki naj bi med protesti delovali v korist prejšnje oblasti ali prekoračili zakonska pooblastila. Pozvali so tudi k ohranitvi dokumentacije in dokaznega gradiva, ki bi lahko bilo pomembno za preiskovanje domnevnih nepravilnosti. Ob tem so poudarjali, da si prizadevajo za delovanje institucij v skladu z zakonom, ne za politično maščevanje.

V dneh po volitvah so sledile tudi druge odmevne spremembe. Več vodilnih predstavnikov javnih medijev je odstopilo ali bilo razrešenih, posamezne televizijske hiše pa so se javnosti opravičile zaradi svojega preteklega poročanja. Radio Svobodna Evropa je poročal tudi o drugih aretacijah in postopkih, povezanih z osebami, ki so imele pomemben položaj v času prejšnje oblasti.

Protesti so se začeli po tragediji v Novem Sadu

Dogajanja ni mogoče razumeti brez množičnih protestov, ki so Srbijo zaznamovali v zadnjih dveh letih. Njihov povod je bila tragedija 1. novembra 2024, ko se je na železniški postaji v Novem Sadu zrušil betonski nadstrešek. Umrlo je 16 ljudi, nesreča pa je sprožila množično nezadovoljstvo zaradi domnevne korupcije, nepreglednega izvajanja javnih projektov in pomanjkanja odgovornosti državnih institucij.

Proteste so sprva vodili študenti, nato pa so se jim pridružili številni drugi prebivalci. Zahteve po razkritju dokumentacije o prenovi železniške postaje, odgovornosti za tragedijo in neodvisnem delovanju institucij so postopoma prerasle v širše protivladno gibanje. Protesti so se razširili po vsej Srbiji, spremljale pa so jih tudi policijske intervencije, pridržanja in spopadi med protestniki ter varnostnimi silami.

Organizacije za človekove pravice in udeleženci protestov so večkrat opozarjali na domnevno nesorazmerno uporabo sile. Policija je v posameznih primerih zatrjevala, da je ukrepala zaradi napadov na policiste in ogrožanja javnega reda. Vendar so se ob številnih posnetkih in pričevanjih poškodovanih protestnikov stopnjevali pozivi k neodvisnim preiskavam policijskega ravnanja.

Posebej odmevni so bili avgustovski dogodki v Beogradu, ko so se pojavili očitki o nasilju nad pridržanimi študenti. Prav ti dogodki so zdaj predmet najnovejše kazenske preiskave, zaradi katere je bilo pridržanih več policistov.

Se začenja obračunavanje z nekaznovanimi zlorabami?

Aretacije pripadnikov elitnih policijskih enot predstavljajo pomemben preizkus za srbske pravosodne in varnostne institucije. Dolgoletni očitki o policijskem nasilju so bili ena osrednjih tem protestnega gibanja, zato bo nadaljnji potek preiskav pod posebnim drobnogledom javnosti. Ključno bo, ali bodo preiskovalci uspeli zbrati dovolj dokazov za vložitev obtožnic in ali bodo postopki potekali neodvisno od političnih interesov.

Ob tem ostaja odprto tudi vprašanje, ali bodo preiskave zajele zgolj neposredne izvajalce domnevnega nasilja ali pa bodo pristojni organi preverjali tudi morebitno odgovornost njihovih nadrejenih.

Po aretaciji dveh visokih policijskih funkcionarjev in odreditvi 30-dnevnega pripora se je preiskovanje domnevnih zlorab zdaj razširilo še na pripadnike posebnih enot, ki so sodelovale pri intervencijah med protesti. Srbijo tako poleg političnih sprememb čaka tudi zahtevno preverjanje odgovornosti znotraj institucij, ki bi morale zagotavljati varnost in spoštovanje zakonov.