Afera Solis pretresa Koper: Kazenska ovadba proti županu Bržanu, ministru Matozu in podjetniku Gubercu

Sporni nepremičninski dogovori v Kopru so dobili novo politično in pravno razsežnost. Levica je danes, 4. novembra, vložila dopolnjeno kazensko ovadbo zoper koprskega župana Aleša Bržana, ministra Francija Matoza in podjetnika Anteja Guberca, lastnika gradbenega podjetja Grafist. V središču afere je kompleks Solis, kjer bi lahko namesto prvotno predvidenega hotela nastal aparthotel z 81 apartmaji.

Dodatne pomisleke vzbujajo pogodbeni dogovori, županova pojasnila o omejitvah spremembe namembnosti in Matozova nekdanja odvetniška vloga.

Levica zahteva kazensko preiskavo spornih dogovorov

Afera Solis, ki že več let spremlja nepremičninske posle Mestne občine Koper, dobiva novo nadaljevanje. Koprski mestni svetnik Levice Alan Medveš je sporočil, da je stranka zaradi novih razkritij vložila dopolnjeno kazensko ovadbo proti županu Alešu Bržanu, ministru Franciju Matozu in podjetniku Anteju Gubercu. Po poročanju Svet24 Levica pristojnim organom očita okoliščine sklepanja pogodbe med občino in Grafistom, ki je podjetju omogočila spremembo prvotno načrtovanega hotelskega projekta.

Povod za dopolnitev ovadbe so tudi županova pojasnila glede pogodbenih omejitev, ki naj bi preprečevale, da bi se apartmaji v prihodnje spremenili v običajna stanovanja. Medveš meni, da je treba preveriti, kako je pogodba nastajala, kdo je sodeloval pri oblikovanju njenih določil in ali je bil pri sprejemanju odločitev ustrezno zaščiten javni interes. Levica od tožilstva pričakuje pridobitev dokumentacije in korespondence med občino, Grafistom in Matozom ter zaslišanje vpletenih oseb.

Ob tem je pomembno poudariti, da vložena kazenska ovadba še ne pomeni ugotovljene kazenske odgovornosti. O tem, ali obstajajo razlogi za nadaljnje kazenske postopke, bodo odločali pristojni organi. Očitki Levice so za zdaj navedbe politične stranke, ki zahteva preiskavo spornih poslov.

Namesto hotela 81 apartmajev, vrednih potencialno več deset milijonov evrov

V središču spora je pogodba, ki sta jo koprska občina in podjetje Grafist sklenila 20. novembra 2025. Nanaša se na nedokončani hotelski del kompleksa Solis ob športnem centru Bonifika. Po prvotnih načrtih je bil tam predviden hotel, novi dogovor pa podjetju dovoljuje nadzidavo objekta s štirih na šest etaž in spremembo hotelskega dela v aparthotel.

Projektna dokumentacija predvideva 81 apartmajev na več kot 6000 kvadratnih metrih površin. Med njimi je tudi 13 večjih enot s površino nad 70 kvadratnih metrov, v najvišjem nadstropju pa je predviden 362 kvadratnih metrov velik penthouse. Prav zasnova objekta je sprožila vprašanja, ali bo kompleks v resnici namenjen turistični dejavnosti ali pa bi se lahko posamezne enote nekoč prodajale kot stanovanja oziroma počitniške nepremičnine.

Po poročanju Slovenske tiskovne agencije povprečne cene stanovanj na Obali presegajo 5000 evrov za kvadratni meter, zato bi lahko hipotetična tržna vrednost takšnih površin dosegla približno 30 milijonov evrov. Ta številka ne pomeni vrednosti sklenjenega posla ali dokazanega dobička podjetja, temveč oceno možne vrednosti nepremičnin, če bi jih bilo mogoče prodajati na stanovanjskem trgu.

Grafist takšne razlage zavrača. V podjetju zagotavljajo, da nameravajo zgraditi aparthotel in da so navedbe o načrtovani prodaji stanovanj špekulacije. Poudarjajo tudi, da so s pogodbo prevzeli obveznosti, ki po njihovem mnenju koristijo občini.

Župan priznal, da je javnost zavedel glede desetletne omejitve

Eno najodmevnejših vprašanj zadeva Bržanove izjave o omejitvah spremembe namembnosti. Župan je sprva zatrjeval, da sprememba aparthotela v stanovanja najmanj deset let ne bo mogoča. Toda iz končne pogodbe je razvidno, da takšne desetletne določbe v njej ni.

Bržan je v ponedeljek, 2. novembra, ob predstavitvi svojega programa za tretji županski mandat priznal, da je javnost glede tega nekoliko zavedel. Pojasnil je, da se je pri svojih prejšnjih izjavah opiral na predzadnjo različico dogovora. Po njegovih besedah je bila v končni pogodbi desetletna omejitev nadomeščena s prepovedjo za nedoločen čas, ki naj bi veljala tudi za pravne naslednike. Zaradi napačnih pojasnil se je opravičil.

Pogodba obenem vsebuje določilo o 500.000 evrih pogodbene kazni, ki bi jo moral Grafist plačati ob vložitvi zahteve za spremembo namembnosti. Prav to določilo Levica označuje kot nezadostno zaščito občinskega interesa. Po oceni njenih predstavnikov je treba preveriti, ali lahko takšna finančna sankcija dejansko prepreči spremembo namembnosti, če bi bila morebitna tržna vrednost stanovanj bistveno višja.

Na Mestni občini Koper vztrajajo, da so s končno pogodbo ustrezno zaščitili javni interes in omogočili dokončanje objekta, ki že vrsto let ostaja nedokončan. Spor se zato osredotoča tudi na različno razumevanje pravnih učinkov pogodbe in vprašanje, kako učinkovite so predvidene varovalke.

Matozova vloga odpira dodatna vprašanja o nasprotju interesov

Posebno pozornost vzbuja vloga ministra Francija Matoza, ki je pri projektu sodeloval še kot odvetnik. Leta 2018 je v sporih, povezanih z območjem Bonifike, zastopal Mestno občino Koper proti Grafistu, pozneje pa je zamenjal stran. Pri sodni poravnavi leta 2023 in dogovoru o nadzidavi Solisa leta 2025 je zastopal Grafist.

Takšno menjavanje strank je sprožilo vprašanja o morebitnem nasprotju interesov. Koprski podžupan in predsednik Odvetniške zbornice Slovenije Janez Starman je že v ponedeljek ocenil, da bi okoliščine lahko predstavljale konflikt interesov. Levica je zato Matoza poleg dopolnjene kazenske ovadbe prijavila tudi disciplinski komisiji Odvetniške zbornice Slovenije.

Po doslej objavljenih informacijah je Matoz sodeloval pri usklajevanju sprememb projekta in kot pooblaščenec Grafista zagovarjal nadzidavo ter spremembo hotelskega dela v aparthotel. Ker je pri istem nepremičninskem projektu v različnih obdobjih zastopal nasprotni strani, želi Levica doseči preveritev, ali so bile pri tem spoštovane poklicne in pravne obveznosti odvetnika.

Sama sprememba zastopane stranke še ne dokazuje kršitve pravil. Za ugotavljanje morebitnega nasprotja interesov so pomembne konkretne okoliščine prejšnjega in poznejšega zastopanja, dostop do zaupnih informacij ter narava pravnih zadev. O morebitni disciplinski odgovornosti bodo zato morali odločati pristojni organi.

V Levici opozarjajo, da Solis ni osamljen primer

Zahteve Levice se ne končajo pri pogodbi za Solis. Medveš opozarja tudi na pretekle kompenzacijske posle in druge nepremičninske dogovore, povezane z občinskim premoženjem. Po njegovem mnenju bi morali pristojni organi širše pregledati okoliščine, v katerih so občinske nepremičnine prehajale v zasebno last, in ugotoviti, ali so bile odločitve sprejete pregledno ter v javnem interesu.

Projekt Solis je namreč že dolgo povezan s polemikami o ravnanju z občinskim premoženjem. Občinski nadzorni odbor je v poročilu iz leta 2022 opozoril na domnevno oškodovanje občine pri nepremičninskih poslih, ki ga je ocenil na najmanj 20 milijonov evrov. Mestna občina Koper in Grafist sta takšne očitke zavrnila. Podjetje je poudarjalo, da je nepremičnine pridobivalo na javnih razpisih, kompenzacije pa označilo za običajen način poravnave obveznosti.

Levica zdaj zahteva, da se poleg konkretnega dogovora preverijo tudi širši vzorci odločanja o občinskem premoženju. Po Medveševih besedah je treba ugotoviti, ali so bili pri teh poslih ustrezno upoštevani interesi občine in njenih prebivalcev ter kakšno vlogo so imeli posamezni odločevalci.

Afera odmeva tudi pred lokalnimi volitvami

Najnovejša ovadba prihaja v občutljivem političnem obdobju, ko se Aleš Bržan poteguje za tretji županski mandat. V ponedeljek je predstavil svoj volilni program, v katerem je izpostavil predvsem vodooskrbo, stanovanjsko politiko, infrastrukturo in gospodarski razvoj. Toda vprašanja o Solisu so tudi ob tej priložnosti ostala ena osrednjih tem.

Za koprsko javnost je bistveno, kakšna bo prihodnost kompleksa, ki je bil prvotno zasnovan tudi kot pomemben del mestne turistične ponudbe. Če bo nastal aparthotel, bo pomembno, kako bo dejansko deloval in ali bodo pogodbene omejitve dolgoročno preprečevale njegovo pretvorbo v običajna stanovanja. Obenem se zastavlja vprašanje, ali so bile odločitve o spremembi projekta sprejete na način, ki omogoča zadosten javni in politični nadzor.

Dopolnjena kazenska ovadba in prijava Odvetniški zbornici Slovenije sta afero Solis ponovno postavili v središče politične razprave. O morebitni odgovornosti vpletenih bodo odločali pristojni organi, odprta pa ostajajo tudi vprašanja o preglednosti občinskih nepremičninskih poslov, pogodbenih varovalkah in prihodnji namembnosti enega najbolj izpostavljenih nedokončanih objektov v Kopru.

Spletno uredništvo