Grenlandija prižgala zeleno luč Trumpu: ZDA bi lahko dobile še dve vojaški oporišči
Grenlandski parlament je v torek, 3. novembra, potrdil nov varnostni in obrambni sporazum z Združenimi državami Amerike in Dansko. Dogovor, ki so ga septembra podpisali ameriški predsednik Donald Trump, danska premierka Mette Frederiksen in grenlandski premier Jens-Frederik Nielsen, bi ZDA omogočil vzpostavitev dveh dodatnih vojaških oporišč na strateško pomembnem arktičnem otoku.
Sporazum hkrati izrecno potrjuje dansko suverenost in pravico Grenlandcev do samoodločbe.
Odločitev prihaja po mesecih napetosti zaradi Trumpovih izjav o ameriškem nadzoru nad Grenlandijo, vendar še ni dokončna: pred začetkom veljavnosti jo mora potrditi tudi danski parlament.
Grenlandski parlament potrdil sporazum brez glasu proti
V grenlandski prestolnici Nuuk so poslanci parlamenta Inatsisartut v torek odločali o novem varnostnem sporazumu med Grenlandijo, Dansko in Združenimi državami Amerike. Za njegovo potrditev je glasovalo 16 poslancev, sedem se jih je vzdržalo, proti pa ni glasoval nihče.
Po poročanju danske tiskovne agencije Ritzau in avstrijske javne radiotelevizije ORF je bila odločitev sprejeta v drugi parlamentarni obravnavi. S tem je Grenlandija opravila pomemben korak k uveljavitvi dogovora, ki bo vplival na prihodnjo vojaško prisotnost ZDA na Arktiki.
Sporazum so 22. septembra 2026 ob robu Generalne skupščine Združenih narodov v New Yorku podpisali Donald Trump, Mette Frederiksen in Jens-Frederik Nielsen.
Toda glasovanje grenlandskega parlamenta še ne pomeni, da je sporazum že začel veljati. Potrditi ga mora tudi danski parlament Folketing, kjer je glasovanje predvideno za 19. november. Nato morajo biti Združene države po diplomatski poti obveščene, da so bili opravljeni vsi potrebni parlamentarni postopki.
Šele takrat bo sporazum lahko dokončno začel veljati.
ZDA bi lahko dobile dve dodatni vojaški oporišči
Ena najpomembnejših določb sporazuma je možnost vzpostavitve dveh dodatnih ameriških vojaških oporišč na Grenlandiji.
Po poročanju danske tiskovne agencije Ritzau dogovor nadgrajuje obrambno ureditev iz leta 1951 in širi možnosti ameriškega vojaškega delovanja na otoku. Podrobnosti o novih oporiščih bodo pomembne pri nadaljnjem izvajanju sporazuma.
ZDA imajo na Grenlandiji že dolgo vojaško prisotnost. Najpomembnejši objekt je vesoljska baza Pituffik na severozahodu otoka, ki je bila prej znana kot letalska baza Thule. Baza ima pomembno vlogo pri zgodnjem opozarjanju na raketne napade, vesoljskem nadzoru in širši obrambni infrastrukturi Združenih držav ter zveze Nato.
Grenlandija leži na območju, ki je strateško pomembno za nadzor severnega Atlantika in Arktike. Zaradi svoje lege je pomembna za spremljanje vojaških aktivnosti, zračnih in pomorskih poti ter morebitnih groženj iz severnih smeri.
Dodatna ameriška oporišča bi lahko okrepila vojaško prisotnost ZDA v regiji, vendar sporazum sam po sebi ne pomeni prenosa ozemlja v ameriško last ali spremembe državnih meja.
Trump je še pred meseci govoril o ameriškem nadzoru nad otokom
Za razumevanje pomena novega sporazuma se je treba vrniti v obdobje, ko je Donald Trump večkrat javno izrazil željo po večjem ameriškem nadzoru nad Grenlandijo. Ameriški predsednik je strateški pomen otoka utemeljeval z nacionalno varnostjo, položajem Arktike ter naraščajočimi dejavnostmi Rusije in Kitajske na severu.
Njegove izjave so povzročile diplomatske napetosti z Dansko, ki je poudarjala, da Grenlandija ni naprodaj in da o njeni prihodnosti odločajo njeni prebivalci.
Grenlandski politični predstavniki so prav tako večkrat poudarili, da želijo ohraniti pravico do samoodločbe in da gospodarsko ali vojaško sodelovanje z ZDA ne more pomeniti odpovedi tej pravici. Po poročanju Associated Press je Trump v preteklosti zavračal možnost, da bi vnaprej izključil uporabo vojaške sile za dosego ameriških ciljev glede Grenlandije, pozneje pa se je od takšnih groženj odmaknil.
Septembrski sporazum zato predstavlja drugačen pristop: namesto vprašanja ameriškega prevzema ozemlja ureja širitev obrambnega sodelovanja v okviru obstoječe suverenosti Kraljevine Danske.
Sporazum izrecno priznava pravico Grenlandcev do samoodločbe
Pomembna posebnost dogovora je, da izrecno potrjuje suverenost in ozemeljsko celovitost Kraljevine Danske ter priznava Grenlandce kot ljudstvo s pravico do samoodločbe po mednarodnem pravu.
To določbo vsebuje tudi uradno besedilo sporazuma, ki ga je 22. septembra objavila Bela hiša.
Pravno in politično je pomembna zato, ker jasno ločuje ameriško vojaško prisotnost od vprašanja državne suverenosti. ZDA lahko v okviru dogovorjenih pravil uporabljajo določene vojaške zmogljivosti, vendar to ne pomeni, da Grenlandija postaja ameriško ozemlje.
Grenlandija je avtonomni del Kraljevine Danske. Ima svoj parlament in vlado ter široke pristojnosti na številnih notranjepolitičnih področjih, medtem ko sta obramba in velik del zunanje politike povezana z Dansko. Grenlandska pravica do samoodločbe ostaja pomemben del političnih razprav o prihodnjem odnosu z Dansko in morebitni neodvisnosti.
Novi sporazum predvideva tudi, da bi lahko ostal v veljavi, če bi Grenlandija v prihodnosti postala samostojna država. Takšna določba pa sama po sebi ne pomeni, da je neodvisnost že dogovorjena ali časovno določena.
Zakaj je Arktika za ZDA tako pomembna?
Arktika v zadnjih desetletjih postaja vse pomembnejše območje mednarodnega političnega in varnostnega sodelovanja, pa tudi tekmovanja med velikimi silami.
ZDA, Rusija, Kanada in evropske arktične države spremljajo spremembe v dostopnosti severnih pomorskih poti, razvoj vojaške infrastrukture in gospodarske možnosti, povezane z naravnimi viri. Grenlandija je zaradi svoje lege med Severno Ameriko in Evropo pomembna za obrambno načrtovanje. Njen položaj omogoča nadzor nad deli severnega Atlantika, pomembnimi za zračni in pomorski promet.
V zadnjih letih je posebno pozornost pritegnilo tudi vprašanje kritičnih surovin in mineralnih bogastev, ki jih ima Grenlandija. Vendar sporazuma o obrambnem sodelovanju ne gre enačiti z dogovorom o ameriškem lastništvu rudnih bogastev ali splošnim gospodarskim prevzemom otoka.
Njegovo jedro je varnostno in vojaško sodelovanje, čeprav vsebuje tudi določbe, povezane z gospodarskimi koristmi za grenlandsko družbo.
Bodo od ameriških oporišč imeli korist tudi Grenlandci?
Po poročanju Associated Press sporazum predvideva, da bi bila naročila, povezana z ameriškimi vojaškimi oporišči, v čim večji meri namenjena grenlandskim podjetjem. Takšna ureditev bi lahko omogočila sodelovanje lokalnih izvajalcev pri gradnji, vzdrževanju in zagotavljanju storitev za ameriške vojaške objekte.
Vendar na Grenlandiji glede gospodarskih koristi ni popolnega soglasja. Nekateri lokalni predstavniki opozarjajo, da zgolj možnost sodelovanja podjetij še ne zagotavlja pomembnih novih prihodkov ali delovnih mest za prebivalce. Vprašanja se nanašajo tudi na vpliv vojaške infrastrukture na lokalne skupnosti, okolje in uporabo zemljišč.
Grenlandski premier Jens-Frederik Nielsen je poudaril, da želi njegova vlada sodelovati z mednarodnimi partnerji, vendar ob spoštovanju pravic Grenlandcev in njihove pravice, da sami odločajo o svoji prihodnosti. Tudi zato je bilo za grenlandsko stran pomembno, da sporazum vsebuje jasna določila o suverenosti in samoodločbi.
Danska bo odločala 19. novembra
Naslednji pomemben korak bo glasovanje danskega parlamenta Folketing, predvideno za 19. november. Če bodo danski poslanci sporazum potrdili, bo mogoče dokončati diplomatski postopek, po katerem bo dogovor začel veljati.
Za zdaj torej ne gre za že izvedeno širitev ameriških vojaških oporišč, temveč za potrditev pravne podlage, ki bi takšno širitev omogočila. Prav tako še ni mogoče govoriti o tem, da bi ZDA z dogovorom dobile Grenlandijo ali da bi se spremenil njen mednarodnopravni položaj.
Sporazum ohranja obstoječo suverenost, hkrati pa odpira prostor za okrepljeno ameriško vojaško navzočnost.
Grenlandija ostaja v središču svetovne politike
Odločitev grenlandskega parlamenta je pomembna predvsem zato, ker prihaja po obdobju izrazitih napetosti med Washingtonom, Københavnom in Nuukom.
Trumpova administracija je dosegla dogovor o širitvi varnostnega sodelovanja, Danska in Grenlandija pa sta v besedilu ohranili jasna določila o suverenosti in pravici do samoodločbe. To ne pomeni, da so odpravljena vsa politična nesoglasja. Razprava o ameriški prisotnosti, gospodarskih koristih in prihodnjem položaju Grenlandije se bo nadaljevala tudi po morebitni uveljavitvi sporazuma.
Za zdaj je jasno predvsem to: Grenlandija je potrdila novo obrambno sodelovanje z ZDA, ni pa se odpovedala pravici, da o svoji prihodnosti odločajo njeni prebivalci.
Spletno uredništvo
