Grozljivo odkritje pri Mariboru: Najmanj 12 poginulih govedi, v ozadju naj bi bil družinski spor

Na kmetiji v Gornji Voličini pri Mariboru so veterinarski inšpektorji odkrili najmanj dvanajst poginulih govedi. Prve ugotovitve kažejo, da naj bi živali zaradi pomanjkanja hrane in vode poginjale v različnih časovnih obdobjih. Dnevnik pa razkriva še posebej pretresljivo ozadje: po njihovih neuradnih informacijah naj bi bil za prenehanje oskrbe živali kriv družinski spor med očetom in sinom. Primer spominja na avgustovsko odkritje v Iljaševcih, kjer so pod debelimi plastmi gnoja našli pet razpadajočih živalskih trupel.

Na kmetiji v Gornji Voličini v občini Lenart se je danes razkril primer domnevnega hudega zanemarjanja rejnih živali. Veterinarski inšpektorji so v hlevu in njegovi neposredni okolici našli najmanj dvanajst poginulih govedi, njihovo stanje pa kaže, da živali niso poginile istočasno. Po prvih ocenah pristojnih služb naj bi bil vzrok pomanjkanje ustrezne oskrbe s hrano in vodo, kar odpira resna vprašanja o razmerah na gospodarstvu in odgovornosti za živali.

Še bolj pretresljive so informacije, ki jih je danes objavil Dnevnik. Časnik se sklicuje na svoje neuradne vire s terena, po katerih naj bi bilo dogajanje povezano z družinskim sporom. Zaradi spora naj bi sin prenehal skrbeti za živali na kmetiji svojega očeta Antona Jurše. Čeprav gre za neuradne informacije, ki jih Dnevnik izrecno pripisuje svojim virom, predstavljajo pomembno novo okoliščino pri razumevanju dogodkov na kmetiji.

Odkritje je toliko bolj skrb vzbujajoče, ker so veterinarji na podlagi videza trupel ocenili, da so živali poginjale v različnih časovnih obdobjih. Takšna ugotovitev nakazuje, da pogini niso bili posledica enega samega nenadnega dogodka, temveč bi lahko odražali dalj časa trajajoče težave pri oskrbi govedi.

Veterinar pri rednem pregledu naletel na pretresljive razmere

Na nepravilnosti je danes zjutraj opozorila veterinarska ambulanta, katere veterinar je na kmetiji opravljal redni letni pregled kmetijskega gospodarstva. Med pregledom je opazil okoliščine, ki so vzbudile sum neprimernega ravnanja z govedom, zato je o svojih ugotovitvah obvestil Upravo Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin.

Po prejemu obvestila je na gospodarstvo nemudoma odšel uradni veterinar. Ugotovil je, da gre za kmetijo s pašno rejo govedi, nato pa je med pregledovanjem hleva in njegove okolice naletel na najmanj dvanajst živalskih trupel. Prve ugotovitve kažejo, da živali najverjetneje niso imele zagotovljene ustrezne oskrbe z vodo in krmo.

Pristojni so odredili odvoz poginulih živali ter forenzično preiskavo, katere namen je ugotoviti vzrok in čas pogina. Prav časovni razpon smrti posameznih živali bo pomemben za razumevanje dogajanja na kmetiji, saj videz najdenih trupel že zdaj kaže na pogine v različnih obdobjih.

Gre za najmanj dvanajst živali, kar je izjemno veliko število za primer, v katerem obstaja sum, da so pogini povezani z neustrezno oskrbo. Govedo je pri svojem preživetju povsem odvisno od človeka, ki mora zagotoviti ustrezno krmo, pitno vodo in spremljanje zdravstvenega stanja. Če skrbnik teh osnovnih obveznosti ne izpolnjuje, so posledice za živali lahko usodne.

Dnevnik: V ozadju naj bi bil spor med očetom in sinom

Najodmevnejšo dodatno informacijo o dogajanju v Gornji Voličini je objavil Dnevnik. Po neuradnih informacijah, ki jih je časnik pridobil od virov s terena, naj bi se za tragedijo skrival družinski spor. Sin naj bi zaradi spora prenehal oskrbovati govedo na kmetiji svojega očeta Antona Jurše.

Ta podatek odpira posebno težko vprašanje: ali so živali postale žrtve nesoglasij med družinskimi člani? Če so navedbe Dnevnikovih virov točne, bi to pomenilo, da so posledice spora neposredno občutila živa bitja, ki niso imela nobene možnosti, da bi si sama zagotovila potrebno oskrbo.

Ne glede na družinska razmerja in morebitne nesporazume ostaja dejstvo, da rejne živali potrebujejo vsakodnevno skrb. Obveznosti do njih ne prenehajo zaradi osebnih sporov, prekinjenih odnosov ali drugih težav na gospodarstvu. Prav zato so informacije o domnevnem družinskem ozadju toliko bolj pretresljive.

Dnevnikove navedbe o sporu so za zdaj neuradne, medtem ko je odkritje najmanj dvanajstih poginulih govedi uradno potrjeno. Vprašanje, kdo je bil dejansko zadolžen za njihovo oskrbo in kdo je odgovoren za nastale razmere, bo osrednjega pomena pri nadaljnji obravnavi primera.

Žive živali ostajajo na paši, trupla so odredili odstraniti

Uradni veterinar je po odkritju poginulih govedi odredil njihov odvoz in forenzični pregled. Preiskava bo morala razjasniti, kaj je povzročilo pogine in v kakšnem časovnem razponu so se zgodili. Posebej pomembna bo ugotovitev, ali so bile živali dlje časa izpostavljene pomanjkanju hrane in vode.

Na kmetiji so bile ob prihodu inšpektorjev tudi žive živali, ki so se nahajale na paši. Po navedbah Uprave za varno hrano te niso kazale znakov neustrezne oskrbe, zato za zdaj ostajajo na gospodarstvu. Inšpekcijski postopek se nadaljuje.

Odkritje poginulih živali pa je že samo po sebi izjemno resno. Dejstvo, da so v hlevu in njegovi okolici našli toliko trupel, odpira vprašanje, kako dolgo so živali ostale brez ustrezne oskrbe in kako je mogoče, da je bilo stanje odkrito šele ob rednem veterinarskem pregledu.

Avgusta podobna grozljivka v Iljaševcih: Trupla skrivali kupi gnoja

Današnji primer močno spominja na avgustovsko odkritje na kmetiji Marjana Špura v Iljaševcih v občini Križevci pri Ljutomeru. Tudi tam so veterinarski inšpektorji naleteli na razmere, ki so sprožile sum hudega zanemarjanja oziroma mučenja živali. Kot podrobno poroča Dnevnik, je imel rejec osem govedi, od katerih so bile ob odkritju žive le še tri.

Eno od preživelih živali je bilo zaradi izjemno slabega zdravstvenega stanja treba usmrtiti, preostali dve pa so inšpektorji 14. avgusta trajno odvzeli rejcu. Namestili so ju v prehodni hlev, kjer sta dobili ustrezno oskrbo. Toda najhujše odkritje je sledilo nekaj dni pozneje, 17. avgusta, ko so pristojni s pomočjo gasilcev iz treh hlevov odstranili pet močno razpadajočih trupel govedi.

Po poročanju Dnevnika so bila trupla zakopana pod kupi gnoja in nastilja, ki so segali do približno sedemdeset centimetrov visoko. Vse poginule živali so imele še vedno nameščene usnjene ovratnice, s kovinskimi verigami pa so bile pritrjene na stojišča v hlevih. Prizori so razkrili razmere, v katerih so živali poginjale, njihova trupla pa so ostajala na mestih, kjer so bile privezane.

Posebej pretresljivo je, da so bila trupla ob odkritju že tako močno razpadla, da so od živali ostale predvsem kosti. Takšno stanje je močno otežilo nadaljnjo forenzično preiskavo, saj ni bilo več mogoče neposredno ugotoviti natančnega vzroka pogina posamezne živali.

Forenziki: Živali v Iljaševcih so lahko poginjale več mesecev

Dnevnik je po opravljenih forenzičnih pregledih pridobil tudi pojasnila Uprave za varno hrano o časovnem razponu poginov v Iljaševcih. Patolog je na podlagi stanja trupel in ob upoštevanju primerljivih razmer ocenil, da živali najverjetneje niso poginile sočasno. Ocenjeni čas pogina posameznih živali je segal od približno dveh do devetih mesecev pred pregledom.

To pomeni, da so se pogini po strokovni oceni lahko vrstili skozi daljše obdobje. Rejec je po navedbah Dnevnika sicer pojasnjeval, da naj bi mu tri živali poginile maja zaradi udara strele, dve pa že januarja, ko naj bi se zagozdili na hodniku hleva. Forenzične ugotovitve so omogočile oceno časovnega razpona poginov, ne pa tudi dokončne določitve vzroka smrti posameznih živali.

Podobnost z današnjim primerom v Gornji Voličini je očitna predvsem v ugotovitvi, da naj bi živali poginjale v različnih časovnih obdobjih. V obeh primerih so bila trupla odkrita šele ob veterinarskem nadzoru, v obeh pa so pristojni odredili dodatne strokovne preiskave.

Razmere v Iljaševcih so razkrile, kako dolgo lahko posledice neustrezne oskrbe ostanejo skrite za zidovi gospodarskih poslopij. Današnje odkritje pri Mariboru zato znova odpira vprašanje učinkovitosti nadzora nad rejo živali in pravočasnega zaznavanja hudih nepravilnosti.

Rejca iz Iljaševcev kazensko ovadili, izgubil je tudi službo

Primer iz Iljaševcev je dobil tudi konkretne pravne in poklicne posledice. Veterinarska inšpekcija je Marjana Špura zaradi suma storitve kaznivega dejanja mučenja živali kazensko ovadila državnemu tožilstvu. Gre za kazensko ovadbo zaradi suma kaznivega dejanja, ne za pravnomočno obsodbo.

Špur je bil zaposlen na Kmetijsko-gozdarskem zavodu Murska Sobota, kjer je deloval kot strokovnjak za govedorejo. Prav ta okoliščina je primeru dala dodatno težo, saj je šlo za človeka, ki se je tudi poklicno ukvarjal s področjem reje govedi. Kot navaja Dnevnik, je zavod z njim sporazumno prekinil delovno razmerje.

Časnik poroča še, da sta bili dve odvzeti kravi najprej nameščeni v prehodni hlev v Lenartu, po tridesetih dneh pa so ju inšpektorji prodali. S tem se je za preživeli živali končalo bivanje na gospodarstvu, kjer so pristojni odkrili hude nepravilnosti.

Primer iz Iljaševcev je pokazal, da imajo lahko ugotovitve veterinarske inšpekcije daljnosežne posledice. Ob sumu mučenja živali ne gre zgolj za vprašanje kršitev pravil reje, temveč tudi za morebitno kazensko odgovornost oseb, ki so bile dolžne skrbeti za živali.

Dvanajst poginulih govedi odpira vprašanje odgovornosti

Današnje odkritje v Gornji Voličini je zaradi števila poginulih živali še obsežnejše od avgustovskega primera v Iljaševcih. Najmanj dvanajst trupel, sum pomanjkanja hrane in vode ter ugotovitev, da so živali najverjetneje poginjale v različnih obdobjih, predstavljajo skrb vzbujajočo sliko razmer na kmetiji.

Dodatno težo zgodbi dajejo neuradne informacije Dnevnika o domnevnem družinskem sporu, zaradi katerega naj bi sin prenehal skrbeti za govedo na očetovi kmetiji. Če se bo izkazalo, da je bilo prenehanje oskrbe povezano s takšnim sporom, bo to eden najbolj pretresljivih vidikov celotnega primera.

Živali niso sredstvo za reševanje družinskih nesoglasij. Ne morejo se odločiti, kdo bo zanje skrbel, ne morejo zapustiti hleva in si same poiskati drugega skrbnika. Njihovo preživetje je odvisno od ljudi, ki so prevzeli odgovornost zanje.

Pristojne službe zdaj nadaljujejo inšpekcijski postopek in forenzične preiskave. Toda že današnje ugotovitve so dovolj resne, da odpirajo vprašanja o oskrbi živali, odgovornosti na gospodarstvu in pravočasnosti nadzora.

Najmanj dvanajst poginulih govedi v Gornji Voličini ni zgolj številka v inšpekcijskem poročilu. Gre za živali, ki so bile odvisne od človeške oskrbe, prve ugotovitve pa kažejo, da je prav pri zagotavljanju njihovih najosnovnejših potreb lahko prišlo do usodnih opustitev.

Spletno uredništvo Toti Maribor