V Londonu aretirali 139 protestnikov: Zaradi napisov na transparentih jim grozi pregon po protiteroristični zakonodaji

Pred ameriškim veleposlaništvom v Londonu je britanska policija v soboto, 31. oktobra, aretirala najmanj 139 ljudi, ki so protestirali proti prepovedi propalestinske organizacije Palestine Action. Večino so pridržali zaradi izražanja podpore organizaciji, ki jo je britanska vlada uvrstila na seznam prepovedanih terorističnih skupin. Protestniki in organizacije za državljanske pravice opozarjajo na poseganje v svobodo izražanja, policija pa vztraja, da mora izvrševati veljavno zakonodajo. Množične aretacije so se zgodile le nekaj dni pred pomembno obravnavo na britanskem vrhovnem sodišču.

Sobota je pred ameriškim veleposlaništvom v londonski četrti Nine Elms minila v znamenju policijskih pridržanj. Protestniki so se zbrali na poziv organizacije Defend Our Juries, ki nasprotuje odločitvi britanskih oblasti, da gibanje Palestine Action obravnavajo kot teroristično organizacijo. Številni udeleženci so mirno sedeli s transparenti, na katerih so izražali nasprotovanje genocidu in podporo prepovedanemu gibanju, policisti pa so jih enega za drugim odvajali do policijskih vozil.

Po podatkih londonske metropolitanske policije je bilo do sobotnega večera aretiranih 139 ljudi, večinoma zaradi suma izražanja podpore prepovedani organizaciji. Policija je ob objavi podatka sporočila, da se pridržanja nadaljujejo. Dogajanje je znova odprlo vprašanje, kje je meja med preprečevanjem terorizma in pravico do mirnega političnega protesta.

Protestniki sedeli s transparenti, policija izvajala aretacije

Protest je potekal pred ameriškim veleposlaništvom v južnem Londonu, kjer se je zbralo več sto ljudi. Organizatorji so pred dogodkom napovedovali približno 400 udeležencev. Protestniki so nosili napise z besedilom »Nasprotujem genocidu, podpiram Palestine Action«, s čimer so namenoma izzvali zakonsko prepoved izražanja podpore tej organizaciji.

Policisti so začeli aretirati posameznike, ki so po njihovi presoji kršili zakon o terorizmu. Posnetki s prizorišča prikazujejo protestnike, ki so jih policisti odvajali s prizorišča, medtem ko so drugi udeleženci vzklikali gesla v podporo Palestincem. Po poročanju Associated Press so bili med protestniki tudi starejši ljudje in upokojenci.

Britanska policija je sprva poročala o 48 pridržanih, do večera pa se je število povečalo na 139. Večina aretacij je bila povezana z izražanjem podpore prepovedani organizaciji, ne z očitki o fizičnem nasilju na protestu.

Zakaj je Palestine Action v Veliki Britaniji prepovedana?

Palestine Action je britansko propalestinsko aktivistično gibanje, ustanovljeno leta 2020. Njegovi člani izvajajo neposredne akcije proti podjetjem in ustanovam, za katere trdijo, da sodelujejo pri oskrbovanju izraelske vojske. Gibanje je v preteklosti izvajalo tudi poškodovanje lastnine, med drugim v objektih proizvajalca obrambne opreme Elbit Systems in na britanskem vojaškem letališču.

Britanska vlada je organizacijo junija 2025 uvrstila na seznam prepovedanih skupin po protiteroristični zakonodaji, prepoved pa je začela veljati julija istega leta. Od takrat je izražanje podpore organizaciji v okoliščinah, ki jih določa zakon, lahko kaznivo dejanje.

Odločitev je sprožila ostre razprave, saj nasprotniki prepovedi menijo, da država z uporabo protiterorističnih pooblastil proti protestnemu gibanju posega v temeljne državljanske pravice. Britanske oblasti po drugi strani opozarjajo na nezakonite akcije članov gibanja in zagovarjajo uporabo zakonodaje, ki omogoča preprečevanje dejavnosti prepovedanih organizacij.

Pomembno je razlikovati med izražanjem podpore Palestincem, ki samo po sebi ni prepovedano, in izražanjem podpore konkretni organizaciji Palestine Action, za katero velja posebna zakonska prepoved.

Policija opozorila, da bodo aretirali tudi organizatorje

Londonska policija je že pred sobotnim protestom napovedala odločno ukrepanje. Poveljnik Adam Slonecki je opozoril, da aretacije ne bodo nujno omejene na ljudi s transparenti, temveč lahko zajamejo tudi posameznike, ki organizirajo shod, dajejo navodila ali zagotavljajo logistično podporo prepovedani organizaciji.

Po stališču policije so bili udeleženci vnaprej seznanjeni, da je izražanje podpore Palestine Action po veljavni zakonodaji prepovedano. Policija zato meni, da so se protestniki zavestno odločili za ravnanje, zaradi katerega lahko sledi kazenski postopek.

Organizatorji protestov takšno razlago zavračajo. Poudarjajo, da so ljudje sodelovali na mirnem shodu in izražali politična stališča, zato menijo, da so množične aretacije nesorazmeren poseg v svobodo govora.

Sobotno dogajanje tako ni bilo predvsem vprašanje zagotavljanja reda na ulicah, temveč neposreden spor o zakonitosti in posledicah prepovedi politično aktivistične organizacije.

Vrhovno sodišče bo o prepovedi razpravljalo že 4. novembra

Protest je potekal le štiri dni pred obravnavo na britanskem vrhovnem sodišču, ki bo 4. novembra obravnavalo pravni spor glede prepovedi Palestine Action. Odločitev sodišča bi lahko pomembno vplivala na nadaljnje izvrševanje prepovedi in pravni položaj ljudi, ki so bili pridržani zaradi izražanja podpore organizaciji.

Pravni postopek se je v zadnjih mesecih že večkrat obrnil. Februarja letos je višje sodišče presodilo, da je bila prepoved nesorazmerna, junija pa je pritožbeno sodišče odločilo drugače in ugotovilo, da je poseg v svobodo izražanja upravičen ter sorazmeren.

Zadeva je zato zdaj pred najvišjo sodno instanco v Združenem kraljestvu. Sodniki bodo presojali pravna vprašanja, povezana s prepovedjo organizacije, medtem ko se njeni podporniki in nasprotniki še naprej razhajajo glede tega, ali so bila uporabljena pooblastila primerna.

Sodna odločitev bo pomembna tudi širše, saj se nanaša na meje državnega poseganja v protestne dejavnosti in na razmerje med varnostno zakonodajo ter temeljnimi pravicami.

Organizatorji govorijo o več kot 4.000 pridržanih

Organizacija Defend Our Juries trdi, da je bilo od začetka veljavnosti prepovedi julija 2025 zaradi izražanja podpore Palestine Action pridržanih že več kot 4.000 ljudi. Gre za podatek organizatorjev, ki vključuje tudi sobotne aretacije.

Podatki britanskega notranjega ministrstva kažejo na izrazito povečanje števila aretacij, povezanih s protiteroristično zakonodajo. Po podatkih, ki jih povzema Sky News, je bilo v letu do konca junija 2026 zabeleženih 3.867 takšnih aretacij, od katerih jih je bilo približno 94 odstotkov povezanih z izražanjem podpore Palestine Action.

Takšno število je sprožilo kritike dela pravnikov, aktivistov in politikov, ki opozarjajo, da je uporaba protiteroristične zakonodaje za množično pridržanje mirnih protestnikov izjemno občutljivo vprašanje. Policija pa poudarja, da so njena pooblastila določena z zakonom in da jih mora izvrševati, dokler prepoved velja.

Razprava je tako prerasla vprašanje ene same organizacije in postala del širšega britanskega soočenja glede pravice do protesta, državljanske nepokorščine in omejitev političnega izražanja.

Protestirali tudi na Škotskem, v Manchestru ločeni shodi

Podoben protest je v soboto potekal tudi pred ameriškim konzulatom v Edinburghu na Škotskem. Tam so se udeleženci prav tako zbrali v podporo Palestine Action in proti njeni prepovedi. Po razpoložljivih poročilih na škotskem shodu ni bilo aretacij, policija pa preverja okoliščine dogodka.

V Manchestru so istega dne potekali ločeni protesti in protiprotesti v okolici trga Albert Square. Po podatkih policije se jih je skupaj udeležilo približno 400 ljudi. Policisti so pridržali dva posameznika zaradi različnih sumov kaznivih dejanj, vendar sta bila oba pozneje izpuščena brez obtožbe. Policija je sporočila, da večjih neredov ni bilo.

Dogajanje v Manchestru ni bilo del istega protestnega shoda kot demonstracije pred ameriškim veleposlaništvom v Londonu, kaže pa, da so britanske varnostne sile v soboto nadzorovale več različnih javnih zborovanj.

Množične aretacije odpirajo vprašanje svobode izražanja

Britanske oblasti se pred pomembno sodno odločitvijo soočajo z vprašanjem, kako izvajati protiteroristično zakonodajo, ne da bi pri tem nesorazmerno posegale v pravico do mirnega zbiranja in izražanja političnih stališč.

Podporniki prepovedi poudarjajo, da zakonodaja omogoča ukrepanje proti organizacijam, katerih dejavnosti presegajo meje zakonitega protesta. Nasprotniki opozarjajo, da lahko kaznovanje ljudi zaradi transparentov in mirnih shodov ustvari nevaren precedens za prihodnje politične proteste.

Sobotnih 139 aretacij je zato postalo več kot le policijska statistika. Gre za primer, v katerem se prepletajo vprašanja varnosti, političnega aktivizma in temeljnih pravic. Pomemben odgovor na pravni del tega spora bo britansko vrhovno sodišče začelo iskati že v sredo, 4. novembra.

Spletno uredništvo Goriške novice