Primer Sanje Ajanović Hovnik še ni zaključen: Po sodni odpravi ugotovitev KPK sledijo novi postopki

Nekdanja ministrica za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik se ponovno sooča s postopki Komisije za preprečevanje korupcije (KPK), povezanimi z javnim razpisom za financiranje nevladnih organizacij iz leta 2023. Komisija ji je izrekla 400 evrov globe zaradi očitanega neustreznega ravnanja ob nasprotju interesov, uvedla pa je tudi dodatno preiskavo. Toda zgodba ima pomembno pravno ozadje: upravno sodišče je decembra lani odpravilo prvotne ugotovitve KPK in zadevo vrnilo v ponovno odločanje. Nekdanja ministrica očitke zavrača, posamezni postopki pa še niso dokončno zaključeni.

Zgodba sega v leto 2023, ko je Ministrstvo za javno upravo objavilo javni razpis za krepitev državljanskih pravic in opolnomočenje nevladnih organizacij. Razpis, katerega skupna vrednost je znašala približno 10,6 milijona evrov, je bil namenjen podpori projektom nevladnega sektorja. Pozornost javnosti so pritegnile povezave med takratno ministrico in predstavnico ene od organizacij, ki je bila izbrana za financiranje.

Med prejemniki je bil tudi Inštitut za preučevanje enakosti spolov (IPES), povezan s Kajo Primorac, nekdanjo poslovno partnerko Ajanović Hovnik. Pojavila so se vprašanja, ali bi se morala ministrica zaradi teh povezav izločiti iz določenih postopkov oziroma o okoliščinah obvestiti pristojne. Sama je očitke o nepravilnem ravnanju zavračala in poudarjala, da je bilo njeno delo zakonito ter transparentno.

Oktobra 2023 je Ajanović Hovnik odstopila z ministrskega položaja. Ob odstopu je izrazila prepričanje, da bodo pristojni postopki pokazali, da je ravnala pravilno. Njen odhod iz vlade pa ni pomenil zaključka preverjanja okoliščin razpisa, saj so se zadeve nadaljevale pred različnimi pristojnimi organi.

Upravno sodišče je odpravilo prvotne ugotovitve KPK

Eden pomembnejših dogodkov v dosedanjem poteku zadeve je bila odločitev upravnega sodišča decembra 2025. Sodišče je ugodilo tožbi nekdanje ministrice, odpravilo ugotovitve KPK o nasprotju interesov in zadevo vrnilo komisiji v ponovno odločanje. Pri tem je opozorilo na pomanjkljivosti pri ugotavljanju dejanskega stanja.

Odločitev je pomembna predvsem zato, ker prvotne ugotovitve komisije niso obstale v sodnem preizkusu. To sicer ni pomenilo dokončne vsebinske razrešitve vseh vprašanj, je pa KPK naložilo, da zadevo ponovno obravnava in ustrezno razjasni okoliščine, ki so bile predmet presoje.

Komisija je nato nadaljevala postopek in pripravila nove ugotovitve. Nekdanja ministrica tudi nadaljnjim očitkom nasprotuje ter uporablja pravna sredstva, ki so ji na voljo. Dokler posamezni postopki niso dokončno zaključeni, je zato treba razlikovati med stališči komisije, odločitvami sodišč in vprašanji, ki ostajajo odprta.

Globa v višini 400 evrov in vprašanje nasprotja interesov

Po poročanju POP TV je KPK nekdanji ministrici izrekla 400 evrov globe zaradi očitanega neustreznega ravnanja ob nasprotju interesov. V ospredju je bilo pismo podpore Inštitutu IPES, ki ga je Ajanović Hovnik podpisala v času opravljanja ministrske funkcije. Komisija je presojala, ali bi morala zaradi preteklih poslovnih povezav o okoliščinah obvestiti predsednika vlade in se iz zadevnega dela postopka izločiti.

Pri tem je pomembno poudariti, da se globa nanaša na konkretno očitano ravnanje v zvezi s pravili o nasprotju interesov. Ne pomeni ugotovitve, da je bil celoten razpis nezakonit, da je bilo nepravilno razdeljenih vseh 10,6 milijona evrov ali da je nekdanja ministrica osebno pridobila sredstva.

Pravila o nasprotju interesov so namenjena zagotavljanju nepristranskosti javnih funkcionarjev in zaupanja v odločanje državnih organov. Njihovo izvajanje pa mora potekati v skladu z zakonom, ob spoštovanju pravice posameznika do izjave in sodnega varstva. Prav vprašanje ustrezne presoje dejstev je bilo v tej zadevi že predmet sodnega odločanja.

KPK uvedla še dodatno preiskavo

Najnovejši razvoj primera predstavlja dodatna preiskava, ki jo je KPK uvedla zaradi suma neresničnih navedb v postopku. Po medijskem poročanju komisija preverja, ali so bile posamezne informacije, ki jih je posredovala nekdanja ministrica, skladne z dejanskim stanjem.

Vendar uvedba preiskave še ne pomeni ugotovitve kršitve. Komisija mora v postopku preveriti relevantne okoliščine in dokaze, obravnavani osebi pa omogočiti, da se do očitkov opredeli. Šele na podlagi ustrezno izvedenega postopka je mogoče sprejeti odločitev o morebitni odgovornosti.

Za zdaj tudi niso javno pojasnjene vse podrobnosti, ki bi omogočale neodvisno presojo novega očitka. Zato bi bilo preuranjeno sklepati, kakšen bo končni izid dodatne preiskave oziroma ali bodo njene morebitne ugotovitve ponovno predmet sodnega preverjanja.

Nekdanja ministrica kritična do ravnanja komisije

Sanja Ajanović Hovnik vztraja pri zavračanju očitkov in je do delovanja KPK izrazila kritično stališče. V odzivu, ki ga je povzel POP TV, je pozvala tudi k preverjanju integritete posameznih predstavnic vodstva komisije.

Med drugim je izpostavila predsednico KPK Bervar Sternad, ki je bila v času spornega razpisa dejavna v nevladnem sektorju. Po medijskem poročanju se je predsednica zaradi teh okoliščin iz postopka zoper nekdanjo ministrico izločila. To je pomembno dejstvo pri presoji nepristranskosti postopka, saj so pravila o izločitvi namenjena preprečevanju morebitnih nasprotij interesov tudi pri delu nadzornih organov.

Kritike nekdanje ministrice so del širšega nesoglasja glede poteka in utemeljenosti postopkov. Njihova upravičenost pa je ločeno vprašanje, ki ga ni mogoče presoditi zgolj na podlagi javnih izjav ene ali druge strani.

Preverjanje razpisa poteka tudi ločeno od postopkov KPK

Poleg postopkov pred protikorupcijsko komisijo so pristojni organi v preteklosti preverjali tudi okoliščine izvedbe javnega razpisa. Maja 2024 so kriminalisti v okviru predkazenskega postopka opravili več preiskovalnih dejanj zaradi suma nepravilnosti pri dodeljevanju sredstev.

Takšno preverjanje je ločeno od postopkov, v katerih KPK presoja vprašanja integritete in nasprotja interesov. Pomembno je tudi, da predkazenski postopek sam po sebi še ne pomeni ugotovljene kazenske odgovornosti. O morebitni krivdi lahko odloči le pristojno sodišče na podlagi izvedenega postopka.

Po najnovejšem medijskem poročanju predkazenski postopek še ni zaključen. Dokler ni znana njegova končna odločitev, ni mogoče sklepati, ali bodo ugotovljene okoliščine podlaga za nadaljnji kazenski pregon.

Primer odpira vprašanja tudi o preglednosti javnih razpisov

Ne glede na končni izid postopkov je primer izpostavil pomen jasnih pravil pri razdeljevanju javnih sredstev. Pri večjih razpisih je posebej pomembno, da so pogoji za prijavitelje vnaprej določeni, merila za izbor pregledna, odločitve pa ustrezno dokumentirane.

KPK je v okviru obravnave razpisa opozorila tudi na potrebo po izboljšanju posameznih postopkov na Ministrstvu za javno upravo. Priporočila za večjo sledljivost in preglednost odločanja so pomembna z vidika preprečevanja prihodnjih zapletov, ne glede na to, kakšen bo končni izid konkretnih postopkov proti nekdanji ministrici.

Pri presoji odgovornosti je treba hkrati upoštevati, da obstaja razlika med ugotovljenimi sistemskimi pomanjkljivostmi, morebitnimi individualnimi kršitvami in kazensko odgovornostjo. Teh vprašanj ni primerno enačiti, saj vsako zahteva svojo pravno in dejansko presojo.

Končne odločitve bodo pomembnejše od trenutnih očitkov

Primer Sanje Ajanović Hovnik tako ostaja odprt več kot tri leta po razpisu, ki je zaznamoval njen ministrski mandat. Na eni strani so očitki KPK in dodatni postopki, na drugi pa sodna odločitev, s katero so bile prvotne ugotovitve komisije odpravljene, ter vztrajno zavračanje očitkov nekdanje ministrice.

Prav zaradi dosedanjega poteka zadeve je pomembno, da se nadaljnje ugotovitve presojajo na podlagi popolno razjasnjenih dejstev in ob spoštovanju vseh procesnih pravic. Javni interes zahteva pregledno ravnanje z javnimi sredstvi, hkrati pa tudi zakonite, nepristranske in strokovno izvedene nadzorne postopke.

Dokončna presoja odgovornosti Sanje Ajanović Hovnik zato še ni zaključena. Nadaljnji postopki in morebitne sodne odločitve bodo pokazali, kateri očitki so pravno utemeljeni in kateri ne. Do takrat je bistveno, da se sumi in ugotovitve, ki še niso dokončne, ne predstavljajo kot že dokazana odgovornost.

Spletno uredništvo