Vklenjenega mladeniča je z glavo udaril v obraz: Policist krivdo priznal, v zapor pa mu ne bo treba

Policist Boštjan Pfeifer, zaposlen na Policijski postaji vodnikov službenih psov Koper, je bil v torek na koprskem okrajnem sodišču pravnomočno obsojen zaradi kršitve človeškega dostojanstva z zlorabo uradnega položaja ali uradnih pravic. Sedeminštiridesetletni policist je med intervencijo z glavo udaril v obraz 21-letnega Koprčana, čeprav je imel mladenič roke vklenjene na hrbtu in se ni upiral. Pfeifer je krivdo priznal in s tožilstvom sklenil sporazum o priznanju krivde.

Sodišče mu je izreklo tri mesece zapora s pogojno obsodbo in enoletno preizkusno dobo. Primer pa odpira tudi neprijetno vprašanje: zakaj policija v prvotnem obvestilu javnosti ni omenila nasilnega ravnanja svojega uslužbenca?

Praznovanje rojstnega dne se je sprevrglo v policijsko intervencijo

Dogodek, zaradi katerega je policist skoraj leto pozneje sedel na zatožno klop, se je zgodil 30. novembra 2025 na Dolinski cesti v Kopru, v bližini trgovskega središča Supernova. Skupina mladih je praznovala 21. rojstni dan enega od udeležencev, med druženjem pa je prišlo do glasnega prepira in domnevnega fizičnega obračuna med dvema fantoma.

Po poročanju Primorskih novic so občani zaradi dogajanja poklicali policijo na številko 113. Na kraj je prispelo več policijskih patrulj, ki so poskušale umiriti razmere in vzpostaviti javni red. Policisti so med postopkom proti dvema mladima uporabili tudi prisilna sredstva, dogajanje pa so spremljali kričanje, jok in vznemirjenje prisotnih.

Posnetki policijske intervencije so pozneje zaokrožili po družbenih omrežjih. Primer je tako že kmalu po dogodku pritegnil pozornost javnosti, vendar se je šele v nadaljnjem postopku razjasnila tudi kazenska odgovornost enega od policistov.

Med policisti, ki so posredovali na kraju, je bil tudi Boštjan Pfeifer, zaposlen na koprski Policijski postaji vodnikov službenih psov. Med postopkom je z glavo udaril v obraz 21-letnega Dominika B., čeprav se mladenič takrat ni upiral in je imel roke že vklenjene na hrbtu.

Udarec je prejel, čeprav je bil že vklenjen

Prav okoliščine udarca so bile ključne za kazenski postopek. Policist je posegel po nasilju v trenutku, ko mladenič ni predstavljal neposredne grožnje in se ni upiral policijskemu postopku. Njegove roke so bile že vklenjene na hrbtu, zato je bil njegov položaj bistveno drugačen od položaja osebe, ki bi se aktivno upirala prijetju.

Po poročanju Dela in Primorskih novic je Pfeifer mladeniča z glavo udaril neposredno v obraz. Takšno ravnanje je bilo predmet kazenskega postopka zaradi kršitve človeškega dostojanstva z zlorabo uradnega položaja ali uradnih pravic.

Pri tem je treba razlikovati med zakonito uporabo policijskih pooblastil in nedopustnim nasiljem. Policisti smejo pod zakonsko določenimi pogoji uporabiti prisilna sredstva, kadar je to potrebno za izvedbo njihovih nalog. Vendar morajo biti uporabljena sredstva sorazmerna okoliščinam, uporaba sile pa ne sme predstavljati kaznovanja, poniževanja ali maščevanja osebi, zoper katero poteka postopek.

Dejstvo, da je bil mladenič pred tem vpleten v kršitev javnega reda in miru, zato samo po sebi ni moglo upravičiti poznejšega udarca. Prav nasprotno: policistova odgovornost je bila še posebej pomembna zato, ker je šlo za uradno osebo, ki je pri opravljanju službe dolžna ravnati v skladu z zakonom.

Policist je krivdo priznal in sklenil sporazum s tožilstvom

Kazenski postopek je vodil do obravnave na Okrajnem sodišču v Kopru, kjer je bil Pfeifer v torek, 27. oktobra, pravnomočno obsojen. Pred tem je z državno tožilko iz posebnega oddelka pri Specializiranem državnem tožilstvu sklenil sporazum o priznanju krivde.

Posebni oddelek Specializiranega državnega tožilstva je pristojen za pregon določenih kaznivih dejanj, ki jih storijo uradne osebe s posebnimi pooblastili, med njimi tudi policisti. Njegova vključitev v postopek je zato povezana z naravo očitanega kaznivega dejanja in položajem obsojenega policista.

Na podlagi priznanja krivde in sklenjenega sporazuma je sodišče Pfeiferju izreklo kazen treh mesecev zapora, vendar s pogojno obsodbo in enoletno preizkusno dobo. To pomeni, da mu izrečene zaporne kazni praviloma ne bo treba prestati, če v preizkusni dobi ne bo storil novega kaznivega dejanja, zaradi katerega bi sodišče pogojno obsodbo preklicalo.

Sodišče mu je naložilo tudi plačilo stroškov kazenskega postopka in sodne takse. Sodba je po poročanju medijev pravnomočna.

Zakaj policija o ravnanju svojega kolega ni obvestila javnosti?

Posebno pozornost vzbuja tudi način, kako je bila javnost prvotno obveščena o dogodku. Koprski policisti so po intervenciji poročali o kršitvi javnega reda in miru, vendar v svojem obvestilu niso omenili, da je eden od njihovih uslužbencev med postopkom udaril vklenjenega mladeniča.

Na to okoliščino je opozorilo Delo, ki je poročalo, da je policija v prvotnem obvestilu nasilno ravnanje svojega kolega zamolčala. Podobno so poročale tudi Primorske novice, ki so spremljale sodni postopek.

Takšna razlika med prvotnim policijskim obvestilom in pozneje ugotovljenimi dejstvi odpira vprašanja o popolnosti obveščanja javnosti, zlasti kadar obstaja sum nepravilnega ravnanja policistov. Policija ima pri svojem delu pomembna pooblastila, zato je preglednost njenega delovanja bistvena za ohranjanje zaupanja javnosti.

Ob tem pa iz doslej objavljenih informacij ni mogoče zanesljivo sklepati, kdo je odločal o vsebini prvotnega obvestila, kaj je bilo takrat pristojnim znano in ali je bila opustitev informacije namerna. Za takšne ugotovitve bi bila potrebna dodatna pojasnila Policijske uprave Koper.

Mladeničev oče je že od začetka opozarjal na nezakonito ravnanje

Po poročanju Dela je oče poškodovanega oziroma prizadetega mladeniča že po dogodku opozarjal, da je policist ravnal nezakonito. Njegove navedbe so dobile pomembno potrditev s kazenskim postopkom, v katerem je Pfeifer priznal krivdo in bil pravnomočno obsojen.

Za družino je bila pomembna predvsem okoliščina, da je bil mladenič v času udarca že vklenjen. Policijski postopek bi moral tudi v primeru predhodnega konflikta potekati tako, da bi bila zagotovljena varnost vseh udeležencev, hkrati pa spoštovano njihovo človeško dostojanstvo.

Javno objavljeni podatki ne pojasnjujejo vseh posledic, ki jih je imel udarec za mladeniča. Prav tako ni znano, ali je družina zaradi dogodka sprožila še kakšen drug postopek oziroma zahtevala odškodnino. Zato o morebitnih dodatnih pravnih posledicah za zdaj ni mogoče sklepati.

Pravnomočna obsodba pa potrjuje, da ravnanje policista ni ostalo zgolj pri notranjem preverjanju postopka, temveč je bilo obravnavano kot kaznivo dejanje.

Za takšno kaznivo dejanje je zagrožena zaporna kazen do treh let

Kaznivo dejanje kršitve človeškega dostojanstva z zlorabo uradnega položaja ali uradnih pravic opredeljuje 266. člen Kazenskega zakonika. Ta določa odgovornost uradne osebe, ki pri opravljanju službe z zlorabo položaja ali pooblastil z drugo osebo grdo ravna, jo žali, jo lahko telesno poškoduje ali drugače prizadene njeno človeško dostojanstvo.

Za takšno kaznivo dejanje je predpisana zaporna kazen do treh let. Konkretna kazen je odvisna od okoliščin posameznega primera, dokazov, morebitnega priznanja krivde in drugih dejavnikov, ki jih sodišče upošteva pri odločanju.

V Pfeiferjevem primeru je bila izrečena trimesečna zaporna kazen s pogojno obsodbo. Čeprav je torej policist pravnomočno obsojen, mu ob izpolnjevanju pogojev preizkusne dobe ne bo treba v zapor. To pa ne pomeni, da kazenske odgovornosti ni bilo. Sodba jasno potrjuje, da je šlo za kaznivo dejanje, za katero je policist prevzel odgovornost s priznanjem krivde.

Obsodba odpira tudi vprašanje odgovornosti znotraj policije

Primer iz Kopra opozarja na pomembno razliko med pooblastili, ki jih imajo policisti pri zagotavljanju varnosti, in omejitvami, ki jih morajo pri tem spoštovati. Policijsko delo pogosto poteka v zahtevnih, nepredvidljivih in konfliktnih okoliščinah, vendar prav to zahteva posebno stopnjo strokovnosti in samoobvladovanja.

Kadar policist prekorači svoja pooblastila in poseže v dostojanstvo posameznika, posledice niso omejene zgolj na konkretno žrtev. Takšno ravnanje lahko vpliva tudi na zaupanje ljudi v policijo kot institucijo, ki je pristojna za varovanje njihove varnosti in pravic.

Za zdaj iz javno dostopnih informacij ni razvidno, ali je bil proti Pfeiferju poleg kazenskega postopka uveden tudi disciplinski oziroma delovnopravni postopek. Prav tako ni znano, ali pravnomočna obsodba vpliva na njegovo nadaljnjo zaposlitev v policiji.

Pravnomočna obsodba skoraj leto po dogodku

Od policijske intervencije na Dolinski cesti do pravnomočne obsodbe je minilo skoraj enajst mesecev. V tem času se je dogodek, ki se je začel kot posredovanje zaradi kršitve javnega reda in miru, razvil v kazenski postopek proti policistu, ki je pri opravljanju službe prekoračil meje dopustnega ravnanja.

Boštjan Pfeifer je krivdo priznal, sodišče pa mu je izreklo tri mesece pogojnega zapora z enoletno preizkusno dobo. Poleg tega bo moral poravnati stroške sodnega postopka in sodno takso.

Primer ostaja pomemben predvsem zaradi dejstva, da je policist z glavo udaril človeka, ki je bil že vklenjen in se ni upiral. Obenem pa odpira vprašanje, kako policija javnost obvešča o primerih, v katerih se sumi nepravilnosti v njenih lastnih vrstah. Pravnomočna obsodba je odgovor na vprašanje kazenske odgovornosti posameznika, odprta pa ostajajo vprašanja o notranjih posledicah in preglednosti policijskega delovanja.

Spletno uredništvo