Vlada napoveduje manjši primanjkljaj, Fiskalni svet pa opozarja: Kje so ukrepi za milijardne prihranke?

Slovenske javne finance bi se lahko v prihodnjih dveh letih znašle pod precej večjim pritiskom, kot ga kažejo vladni proračunski načrti. Fiskalni svet je v ponedeljek, 26. oktobra, objavil oceno proračunskih dokumentov za leti 2027 in 2028 ter opozoril, da vlada ni dovolj jasno pojasnila, kako namerava zmanjšati javnofinančni primanjkljaj.

Posebej izstopajo predvideni prihranki pri plačah v javnem sektorju in transferjih gospodinjstvom.

Neodvisni nadzorni organ zato zahteva verodostojnejše načrte, podprte s konkretnimi ukrepi in izračuni.

Vlada napoveduje izboljšanje, neodvisne projekcije kažejo drugačno sliko

Vlada Janeza Janše je ob pripravi proračunskih dokumentov za prihodnji dve leti napovedala postopno izboljševanje javnofinančnega položaja. Po njenih načrtih naj bi se primanjkljaj sektorja država, ki vključuje širše javne finance in ne le državni proračun, leta 2027 znižal na približno 2,5 odstotka bruto domačega proizvoda, leta 2028 pa na 2,3 odstotka. S tem bi Slovenija ostala pod evropsko referenčno mejo treh odstotkov BDP.

Toda ocena Fiskalnega sveta, objavljena 26. oktobra, razkriva bistveno drugačno tveganje. Če se upoštevajo trenutno veljavni ukrepi, ne pa tudi predvideni prihranki, za katere vlada ni dovolj jasno predstavila načina izvedbe, bi lahko javnofinančni primanjkljaj prihodnje leto znašal 3,4 odstotka BDP, leta 2028 pa celo 3,8 odstotka. To pomeni, da bi Slovenija presegla evropsko referenčno mejo in se še bolj oddaljila od svojih srednjeročnih fiskalnih zavez.

Razlika med vladno in neodvisno projekcijo je velika. Za leto 2028 znaša približno 1,5 odstotne točke BDP, kar pomeni več kot milijardo evrov razlike v pričakovanem javnofinančnem položaju. Pri tem je pomembno poudariti, da Fiskalni svet ne napoveduje neizogibnega takšnega primanjkljaja, temveč opozarja, kaj bi se lahko zgodilo brez pravočasnih in verodostojno opredeljenih ukrepov.

Kje namerava vlada privarčevati?

Največ vprašanj se odpira pri načrtovanem zmanjšanju izdatkov za zaposlene v javnem sektorju in pri transferjih posameznikom ter gospodinjstvom. Fiskalni svet ugotavlja, da vladni dokumenti predvidevajo precejšnje prihranke, vendar ne pojasnjujejo dovolj natančno, s katerimi odločitvami bi jih država dejansko dosegla.

Po podatkih iz ocene, ki jih je podrobneje predstavil tudi Dnevnik, naj bi se stroški dela v prihodnjem letu znižali za približno 160 milijonov evrov oziroma skoraj tri odstotke. Še posebej izstopajo načrtovana zmanjšanja transferjev za stroške dela javnim zavodom, predvsem na področjih šolstva, znanosti in kulture, kjer naj bi bili izdatki nižji za približno 200 milijonov evrov.

Te številke so pomembne zato, ker država hkrati predvideva nadaljnje izvajanje plačne reforme in ohranjanje kadrovskih načrtov na letošnji ravni. Če se plačne obveznosti izvajajo po veljavni zakonodaji, število zaposlenih pa se bistveno ne spremeni, je treba posebej pojasniti, od kod bodo prišli predvideni prihranki.

Fiskalni svet opozarja, da je med načrtovanimi izdatki in posledicami veljavnih obveznosti velik razkorak. Brez jasne obrazložitve sprememb zaposlenosti, stroškov na zaposlenega ali drugih ukrepov ni mogoče zanesljivo presoditi, ali je predvideno zmanjšanje izdatkov sploh izvedljivo.

To še ne pomeni, da je vlada že sprejela odločitev o odpuščanju ali znižanju plač. Pomeni pa, da predloženi dokumenti po oceni nadzornega organa ne dajejo zadostnega odgovora, kako naj bi bili zastavljeni finančni cilji doseženi.

Pod vprašajem tudi socialni transferji

Poleg plač v javnem sektorju vzbujajo pozornost predvideni prihranki pri transferjih posameznikom in gospodinjstvom. Po poročanju Dnevnika naj bi se ti izdatki zmanjšali za približno 330 milijonov evrov oziroma skoraj 15 odstotkov.

Takšno zmanjšanje odpira pomembno vprašanje, kako ga je mogoče uskladiti z veljavno zakonodajo, ki za številne prejemke predvideva usklajevanje z rastjo cen oziroma druge zakonsko določene obveznosti. Če bi država želela hkrati izpolniti obveznosti do upravičencev in občutno zmanjšati skupni znesek izplačil, bi morala pojasniti, katere spremembe pri številu upravičencev, pogojih ali posameznih izdatkih pričakuje.

Med transferje gospodinjstvom sodijo različne oblike socialnih in drugih izplačil. Zato je vprašanje njihovih prihodnjih zneskov pomembno za številne prebivalce, še posebej za tiste, ki so od javnih prejemkov najbolj odvisni.

Vendar iz proračunskih projekcij samih ni mogoče sklepati, da bo država zagotovo zmanjšala otroške dodatke, socialno pomoč ali druge konkretne pravice. Za takšno trditev bi morali obstajati sprejeti oziroma jasno predlagani ukrepi. Prav odsotnost dovolj konkretnih pojasnil pa je jedro opozorila Fiskalnega sveta.

Tudi izvedeni rezi bi lahko imeli neželene posledice

Fiskalni svet opozarja še na tveganje, ki ga proračunski dokumenti po njegovi oceni ne obravnavajo ustrezno. Če bi država načrtovane izdatke res občutno omejila, bi to lahko vplivalo na dohodke gospodinjstev, njihovo potrošnjo in posledično na davčne prihodke.

To pomeni, da proračunskega prihranka ni vedno mogoče razumeti kot neposredno in enako veliko izboljšanje javnofinančnega položaja. Če se na primer zmanjšajo določena izplačila ali upočasni rast dohodkov, lahko gospodinjstva porabijo manj. Posledično se lahko zmanjša tudi rast prihodkov od davkov na potrošnjo, kar del predvidenega prihranka izniči.

Po oceni Fiskalnega sveta vladne projekcije teh možnih negativnih učinkov ne upoštevajo dovolj. Zato obstaja tveganje, da je pričakovano zmanjšanje primanjkljaja prikazano preveč optimistično.

Takšna opozorila so še posebej pomembna v obdobju, ko se Slovenija sooča s pritiskom naraščajočih stroškov staranja prebivalstva, financiranja javnih storitev in obrambnih izdatkov. Javnofinančne odločitve zato ne vplivajo samo na prihodnji proračun, temveč tudi na dolgoročno sposobnost države, da financira svoje obveznosti.

Odstopanje od evropskih zavez se lahko še poveča

Slovenija je v srednjeročnem fiskalnem načrtu za obdobje 2025–2028 sprejela zaveze glede rasti neto javnih izdatkov. Ti so eden ključnih kazalnikov, po katerih Evropska unija presoja skladnost nacionalnih javnofinančnih politik s fiskalnimi pravili.

Fiskalni svet opozarja, da bi se lahko skupno odstopanje Slovenije od začrtane poti do konca leta 2028 povečalo na približno 1,9 milijarde evrov oziroma 2,2 odstotka BDP. To bi pomenilo skoraj štirikratno preseganje dovoljene meje odstopanja. Po njegovi oceni bi bili samo za odpravo presežnega odstopanja potrebni ukrepi za izboljšanje javnofinančnega položaja v višini nekaj manj kot 1,4 milijarde evrov.

Preseganje fiskalnih zavez samo po sebi še ne pomeni samodejnega začetka evropskega postopka proti Sloveniji. Povečuje pa tveganje, da bi Evropska komisija ob nadaljnjem poslabševanju javnofinančnih kazalnikov sprožila postopek zaradi čezmernega primanjkljaja.

Fiskalni svet zato opozarja, da odlašanje s konkretnimi ukrepi ne zmanjšuje problema, temveč lahko zahteva še zahtevnejše prilagoditve v prihodnosti.

Dodatna negotovost zaradi decembrskega referenduma

Javnofinančne načrte dodatno zapleta zakon o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije, o katerem bodo volivci odločali na referendumu 6. decembra. Zakon vključuje več davčnih in drugih razbremenitev, ki jih zagovorniki predstavljajo kot spodbudo gospodarstvu in prebivalcem.

Fiskalni svet je že septembra ocenil, da bi uveljavitev zakona v letu 2027 lahko neposredno poslabšala javnofinančni saldo za približno 1,2 milijarde evrov oziroma 1,5 odstotka BDP. Ta znesek vključuje tudi začasne ukrepe in zato ne predstavlja nujno trajnega letnega stroška. Analiza je pokazala, da bi višja gospodarska aktivnost lahko del izpada nadomestila, vendar ga po obravnavanih simulacijah ne bi v celoti odpravila niti dolgoročno.

Zaradi negotovega referendumskega izida Fiskalni svet teh dodatnih učinkov ni vključil v svojo najnovejšo osnovno oceno proračunskih dokumentov. To pomeni, da bi se lahko javnofinančna slika ob uveljavitvi zakona dodatno spremenila.

Pred vlado je zato zahtevna naloga. Po eni strani želi z davčnimi razbremenitvami spodbuditi gospodarsko rast, po drugi pa napoveduje zmanjševanje primanjkljaja. Oboje je mogoče zasledovati hkrati, vendar mora biti jasno pojasnjeno, kako bodo ukrepi financirani in kakšni bodo njihovi skupni učinki.

Vlada poudarja razvoj, Fiskalni svet zahteva konkretne odgovore

Ministrstvo za finance je ob predstavitvi proračunskih prioritet poudarjalo razvoj, blaginjo, gospodarsko rast, decentralizacijo, debirokratizacijo ter krepitev varnosti in pravne države. Vlada zatrjuje, da želi ustvariti stabilno in konkurenčno okolje ter javnofinančni primanjkljaj ohranjati pod tremi odstotki BDP.

To so legitimni politični cilji, vendar je njihova uresničitev odvisna od konkretnih odločitev. Prav na tej točki je ocena Fiskalnega sveta posebej kritična. Nadzorni organ ne nasprotuje cilju zmanjševanja primanjkljaja, temveč opozarja, da napovedi brez ustrezno predstavljenih ukrepov niso dovolj verodostojna podlaga za presojo prihodnjih javnih financ.

Od vlade zato pričakuje jasnejše proračunske dokumente, konkretne ukrepe in srednjeročni okvir, ki bo omogočal vzdržno financiranje javnih obveznosti. Po njegovi oceni bi morala biti javnofinančna politika usmerjena tudi v krepitev dolgoročnega gospodarskega potenciala države, ne zgolj v doseganje posameznih številčnih ciljev.

Milijardna vprašanja ne morejo ostati brez odgovorov

Razprava o proračunih za leti 2027 in 2028 tako ni zgolj strokovno vprašanje finančnih projekcij. Gre za politične odločitve, ki lahko vplivajo na delovanje javnih zavodov, socialno varnost prebivalcev, razvojne naložbe in dolgoročno stabilnost države.

Vlada ima pravico predlagati drugačne prioritete in načine porabe javnega denarja. Toda kadar napoveduje obsežne prihranke, mora jasno povedati, kje jih namerava doseči, katere spremembe bodo potrebne in kakšne posledice lahko pričakujejo prebivalci.

Opozorilo Fiskalnega sveta zato odpira preprosto, a pomembno vprašanje: če država za prihodnji dve leti obljublja občutno manjši primanjkljaj, ne da bi dovolj natančno pojasnila pot do tega cilja, na čem sploh temeljijo njene obljube? Dokler konkretnih odgovorov ne bo, bodo dvomi o verodostojnosti proračunskih načrtov ostali.

Spletno uredništvo Goriške novice