Slovenijo 6. decembra čaka nov zakonodajni referendum, tokrat o zakonu o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije. Vladajoča koalicija zakon predstavlja kot pomemben korak k razbremenitvi gospodarstva in prebivalcev, nasprotniki pa opozarjajo na posege v socialno državo, delavske pravice in javne finance. Medtem ko se politični tabori pripravljajo na kampanjo, se odpira tudi širše vprašanje: ali bodo državljani odločali predvsem o vsebini obsežnega zakona ali pa bo glasovanje postalo še eno merjenje politične moči?
Volivci bodo 6. decembra ponovno odšli na volišča
Državni zbor je 16. oktobra potrdil odlok o razpisu zakonodajnega referenduma o zakonu o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije. Glasovanje bo v nedeljo, 6. decembra, roki za referendumska opravila pa bodo začeli teči 30. oktobra. To pomeni, da se bo Slovenija v prihodnjih tednih ponovno znašla v obdobju intenzivne politične kampanje, v kateri bodo različni politični in družbeni akterji poskušali volivce prepričati o svojem pogledu na zakon.
Referendumsko vprašanje se bo glasilo: »Ali ste za to, da se uveljavi Zakon o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije (ZIURS), ki ga je sprejel Državni zbor na seji dne 11. maja 2026?«
Na prvi pogled gre za običajno odločanje o zakonu, vendar je njegova vsebina precej širša od posameznega ukrepa. Zakon namreč posega na več področij, od davkov in prispevkov do pokojninskega sistema, zdravstva, dolgotrajne oskrbe in delovnih razmerij. Prav zaradi te širine so se okoli njega oblikovala izrazito nasprotujoča si stališča.
Pobudo za referendum so vložili sindikati, ki nasprotujejo več rešitvam v zakonu. Po začetnem zbiranju več kot 47.000 podpisov podpore so nato zbrali še zahtevano število overjenih podpisov za razpis zakonodajnega referenduma. Zahtevo so v državni zbor vložili 9. oktobra.
Kaj zakon obljublja prebivalcem in gospodarstvu?
Zagovorniki zakona poudarjajo predvsem ukrepe, s katerimi želijo zmanjšati davčne in druge obremenitve. Med predvidenimi rešitvami so znižanje davka na dodano vrednost za osnovna živila, možnost nižjega DDV za nekatere energente, spremembe obdavčitve normiranih podjetnikov ter uvedba zgornje meje oziroma kapice pri socialnih prispevkih.
Zakon predvideva tudi drugačno davčno obravnavo nekaterih najemnin in spremembe na področjih zdravstva, pokojnin ter dolgotrajne oskrbe. Podporniki menijo, da bi takšen sveženj ukrepov izboljšal konkurenčnost gospodarstva, spodbudil delo in podjetništvo ter prebivalcem omogočil več razpoložljivega dohodka.
Državni sekretar na ministrstvu za finance Peter Papež je med parlamentarno razpravo poudarjal, da gre za razvojno usmerjen zakon, ki naj bi med drugim razbremenil obrtnike, prinesel ugodnosti zaposlenim upokojencem in ustvaril boljše pogoje za gospodarsko dejavnost.
Vendar je treba razlikovati med napovedanimi cilji in dejanskimi posledicami. Nižji davki lahko pomenijo neposredno razbremenitev določenih skupin, hkrati pa lahko zmanjšajo prihodke javnih blagajn. Kolikšen bi bil skupni učinek vseh ukrepov, je zato eno osrednjih vprašanj politične razprave.
Sindikati opozarjajo na posege v socialno državo
Nasprotniki zakona, med katerimi so sindikalne organizacije in opozicijske stranke, opozarjajo, da bi nekatere spremembe lahko oslabile socialno varnost in financiranje javnih sistemov. Posebej kritični so do rešitev, ki posegajo v delovna razmerja, pokojninsko in zdravstveno ureditev ter prispevke za socialno varnost.
Ena najpomembnejših spornih točk je uvedba kapice na socialne prispevke. Zagovorniki jo vidijo kot način za razbremenitev visoko kvalificiranih in bolje plačanih zaposlenih ter povečanje konkurenčnosti gospodarstva. Nasprotniki pa opozarjajo, da bi takšen ukrep lahko zmanjšal prihodke sistemov, ki temeljijo na solidarnostnem financiranju.
Pomembno je, da takšnih pomislekov ne poenostavimo v trditev, da bi zakon samodejno ukinil posamezne pravice. Dejanski vpliv je odvisen od konkretnih zakonskih določb, njihovega izvajanja in morebitnih nadomestnih virov financiranja. Vendar prav zato sindikati zahtevajo širšo razpravo o tem, kakšne spremembe socialne države si Slovenija želi in kdo bi zanje nosil stroške.
Predstavniki Levice so v parlamentu opozarjali, da zakon ni zgolj tehnični popravek, temveč posega v družbeni dogovor, ki se je oblikoval več desetletij. Po njihovem mnenju bi tako obsežne spremembe zahtevale temeljitejši socialni dialog.
Zakon je združil nenavadne politične zaveznike
Politično zanimiv je tudi nastanek zakona. Njegove rešitve so še pred oblikovanjem nove vlade pripravili poslanci NSi, SLS in Fokusa ter Demokratov in Resnice, pri sprejemanju pa so jih podprli tudi poslanci SDS. Zakon podpira sedanja vladajoča koalicija, medtem ko mu sindikati in parlamentarna opozicija nasprotujejo.
Takšna razporeditev političnih sil kaže, da se tradicionalne delitve med strankami pri gospodarskih in socialnih vprašanjih lahko preoblikujejo. Na eni strani so stranke, ki poudarjajo davčno razbremenitev, podjetništvo in gospodarsko konkurenčnost, na drugi pa tiste, ki v ospredje postavljajo socialno varnost, delavske pravice in stabilno financiranje javnih storitev.
Predstavniki koalicije zakon predstavljajo kot razvojno usmerjen sveženj, ki naj bi koristil širokemu krogu prebivalcev. Opozicija pa opozarja, da lahko koristi posameznih davčnih razbremenitev prikrijejo dolgoročne posledice za javne blagajne in družbeno solidarnost.
Toda prav ta razprava bi morala biti bolj konkretna. Volivci bi morali pred glasovanjem izvedeti, kdo bi bil zaradi posameznih ukrepov dejansko na boljšem, kdo bi lahko izgubil in kako bi država nadomestila morebitne izpade prihodkov. Brez jasnih izračunov obstaja nevarnost, da se bo razprava omejila na politična gesla.
Ustavno sodišče opozorilo na težavo obsežnih zakonodajnih svežnjev
Referendumska pot ni bila preprosta. Državni zbor je sprva odločil, da referendum ni dopusten, saj zakon vsebuje tudi davčne določbe, o katerih ustava pod določenimi pogoji ne dopušča referendumskega odločanja. Sindikati so takšni odločitvi nasprotovali, spor pa je prišel pred ustavno sodišče.
Ustavno sodišče je julija sklep o nedopustnosti referenduma razveljavilo. Ugotovilo je, da zakon poleg davčnih določb vsebuje tudi pomembne vsebine s področja socialne varnosti in drugih sistemov, o katerih je referendumsko odločanje dopustno. Ker te vsebine niso zgolj postranske, referenduma o celotnem zakonu ni mogoče prepovedati.
Ob tem je ustavno sodišče opozorilo tudi na problem tako imenovane omnibus zakonodaje, pri kateri zakonodajalec z enim zakonom spreminja številne različne zakone in področja. Takšen način sprejemanja zakonodaje lahko oteži preglednost, razumljivost in pravno varnost, zato bi moral biti po stališču sodišča izjema, ne običajna praksa.
To opozorilo je pomembno tudi za volivce. Na referendumu bodo namreč odločali o celotnem zakonu, ne pa posebej o davčnih spremembah, socialnih prispevkih, zdravstvu ali drugih ukrepih. Posameznik lahko podpira nekatere določbe in drugim nasprotuje, vendar na glasovnici ne bo mogel izbirati med njimi.
Bo kampanja odgovorila na ključna vprašanja?
Do referenduma je ostalo še več tednov, politični tabori pa so že napovedali aktivno kampanjo. Pričakovati je mogoče razpravo o gospodarski konkurenčnosti, davčnih obremenitvah, pravicah zaposlenih in vzdržnosti javnih sistemov, pa tudi precej neposrednih političnih obračunov.
Prav zato bo pomembno, ali bodo zagovorniki in nasprotniki zakona javnosti predstavili primerljive podatke o njegovih učinkih. Koliko bi država zaradi davčnih sprememb izgubila prihodkov? Kdo bi imel od razbremenitev največ koristi? Kako bi spremembe vplivale na pokojninsko in zdravstveno blagajno? In katere rešitve bi bilo mogoče sprejeti ločeno, brez obsežnega poseganja v številne zakone hkrati?
Ta vprašanja niso pomembna le za decembrsko glasovanje, temveč tudi za prihodnjo gospodarsko in socialno politiko Slovenije. Zakon namreč odpira razpravo o tem, kakšno ravnovesje med davčnimi razbremenitvami, javnimi storitvami in socialno varnostjo želi država vzpostaviti.
Referendum ne bo samo preizkus politične priljubljenosti
Čeprav bodo politične stranke izid skoraj zagotovo razlagale tudi kot potrditev ali zavrnitev svojih stališč, bi bilo odločanje o tako obsežnem zakonu škoda skrčiti zgolj na vprašanje podpore vladi ali opoziciji. Njegove posledice bi namreč lahko segale precej dlje od enega političnega mandata.
Zagovorniki bodo morali prepričljivo pojasniti, kako bodo predvidene razbremenitve financirane in kakšne bodo njihove dolgoročne koristi. Nasprotniki pa bodo morali jasno pokazati, katere določbe so po njihovem mnenju problematične in zakaj njihovega vpliva ni mogoče odpraviti z drugačnimi zakonodajnimi rešitvami.
Decembrski referendum bo zato pomemben preizkus ne le politične podpore, temveč tudi sposobnosti slovenske politike, da o zahtevnih gospodarskih in socialnih vprašanjih razpravlja z argumenti. Volivci bodo imeli zadnjo besedo, vendar si pred tem zaslužijo bistveno več kot le obljube na eni strani in svarila na drugi.
Spletno uredništvo
