Medtem ko je Severna Koreja vse bolj osamljena, ji evropska država odpira vrata
Severna Koreja, ena najbolj zaprtih držav na svetu, bo konec tedna gostila visokega evropskega diplomata. Švicarski zunanji minister Ignazio Cassis bo odpotoval v Pjongjang, kjer bodo po večletnem premoru uradno ponovno odprli švicarsko diplomatsko predstavništvo. Obisk je posebej zanimiv, ker se številne zahodne države izogibajo neposrednim stikom s severnokorejskimi oblastmi, Švica pa želi obnoviti politični dialog. Na dnevnem redu bodo varnost Korejskega polotoka, mednarodne napetosti in možnosti nadaljnjega sodelovanja.
Švica se pripravlja na diplomatsko potezo, ki v sedanjih mednarodnih razmerah vzbuja precej pozornosti. Zunanji minister Ignazio Cassis bo med 29. in 31. oktobrom 2026 obiskal Severno in Južno Korejo, pri čemer bo prvi del poti namenjen ponovni vzpostavitvi stalne švicarske diplomatske prisotnosti v Pjongjangu.
Po uradnem sporočilu švicarskega zunanjega ministrstva bo Cassis 29. in 30. oktobra v Severni Koreji, kjer se bo udeležil slovesnosti ob ponovnem odprtju diplomatskega urada in opravil politične pogovore s severnokorejskimi predstavniki. Nato bo odpotoval v Seul, kjer se bo srečal z južnokorejskimi oblastmi.
Švicarska vlada poudarja, da je obisk del njenega dolgoletnega prizadevanja za mir in stabilnost na Korejskem polotoku. Čeprav gre za razmeroma majhno evropsko državo, ima Švica v odnosih z obema Korejama posebno zgodovinsko vlogo.
Diplomatski urad je začel delovati že 19. oktobra
Švicarski diplomatski urad v Pjongjangu je po poročanju Reutersa dejansko začel delovati že 19. oktobra, uradno odprtje pa je predvideno za petek, 30. oktobra. Njegova ponovna vzpostavitev pomeni vrnitev stalne švicarske diplomatske prisotnosti v Severni Koreji, ki je bila prekinjena med pandemijo covida-19.
Leta 2020 je namreč Švica zaradi pandemičnih omejitev zaprla svoj urad za humanitarno sodelovanje v Pjongjangu. Severna Koreja je takrat uvedla izjemno stroge omejitve gibanja in zaprtje meja, zaradi katerih so številne tuje organizacije ter diplomatska predstavništva močno omejila ali povsem prekinila svoje delovanje.
Zdaj se Švica vrača z uradom, ki bo imel politično in diplomatsko vlogo. Pomembno pa je poudariti, da ne gre za odprtje samostojnega veleposlaništva. Urad v Pjongjangu bo deloval pod okriljem švicarskega veleposlaništva v Pekingu, ki bo še naprej pristojno za diplomatske in konzularne odnose s Severno Korejo.
Takšna ureditev Švici omogoča stalno prisotnost v državi, ne da bi morala v Pjongjangu vzpostaviti celotno veleposlaniško strukturo. Hkrati odpira možnost neposrednejšega spremljanja razmer in rednejših pogovorov s severnokorejskimi predstavniki.
Zakaj se Švica odloča za dialog?
Švicarska zunanja politika tradicionalno poudarja nevtralnost, posredovanje in ohranjanje diplomatskih stikov tudi z državami, s katerimi imajo druge zahodne države zapletene odnose. Prav ta pristop ji je v preteklosti omogočil sodelovanje v različnih mirovnih procesih in mednarodnih pogajanjih.
Pri Severni Koreji je položaj posebej občutljiv. Pjongjang že desetletja razvija jedrski in raketni program, zaradi katerega so Združeni narodi proti državi uvedli številne sankcije. Mednarodno skupnost skrbijo tudi kršitve človekovih pravic in omejitve temeljnih svoboščin, ki jih dokumentirajo organi Združenih narodov.
Švica s ponovno vzpostavitvijo diplomatskega urada ne odpravlja teh vprašanj in ne napoveduje spremembe sankcijskega režima. Njen cilj je predvsem ohraniti komunikacijske kanale, ki so lahko pomembni tudi v obdobjih povečanih napetosti.
Takšna diplomacija temelji na prepričanju, da je mogoče tudi z zelo zaprtimi režimi vzdrževati omejene, vendar koristne stike. Pogovori sami po sebi ne pomenijo soglašanja s politiko sogovornika, lahko pa omogočajo izmenjavo informacij, opozarjanje na varnostna tveganja in iskanje možnosti za zmanjševanje napetosti.
Pogovori o varnosti in prihodnosti Korejskega polotoka
Po navedbah švicarskih oblasti bodo pogovori v Pjongjangu namenjeni predvsem obnovitvi dvostranskih posvetovanj med zunanjima ministrstvoma, varnostnim vprašanjem na Korejskem polotoku in širšim geopolitičnim razmeram.
Varnostni položaj v regiji ostaja zapleten zaradi severnokorejskega jedrskega programa, raketnih preizkusov in napetih odnosov med Pjongjangom, Seulom, Washingtonom in drugimi pomembnimi mednarodnimi akterji. Severna Koreja svoje vojaške zmogljivosti predstavlja kot sredstvo odvračanja, medtem ko njene sosede in zahodne države opozarjajo na nevarnost za regionalno varnost.
Posebno vprašanje so možnosti za obnovitev diplomatskih pogovorov o jedrskem programu. Prejšnji poskusi pogajanj med Severno Korejo in Združenimi državami niso prinesli trajnega dogovora o omejitvi severnokorejskih jedrskih zmogljivosti.
Švica se za zdaj ne predstavlja kot posrednica v novem mirovnem procesu, vendar lahko njena diplomatska prisotnost prispeva k ohranjanju komunikacijskih poti. V obdobjih, ko neposredni stiki med glavnimi nasprotniki zastanejo, so takšni kanali lahko pomembni.
Švica ima na Korejskem polotoku posebno zgodovinsko vlogo
Švicarsko sodelovanje pri prizadevanjih za stabilnost Korejskega polotoka sega več kot sedem desetletij v preteklost. Po koncu korejske vojne leta 1953 je Švica postala ena od držav, ki sodelujejo v Komisiji nevtralnih držav za nadzor premirja.
Komisija je bila ustanovljena za spremljanje izvajanja sporazuma o premirju, ki je končal obsežne vojaške spopade med Severno in Južno Korejo. Ker državi nista podpisali dokončne mirovne pogodbe, je Korejski polotok tehnično še vedno v stanju premirja.
Švicarski predstavniki so zato desetletja sodelovali pri spremljanju varnostnih razmer in vzdrževanju mehanizmov, namenjenih zmanjševanju nevarnosti ponovnega izbruha spopadov. Ta zgodovinska prisotnost je eden od razlogov, da ima Švica v regiji drugačno vlogo kot številne druge evropske države.
Diplomatske odnose s Severno Korejo je Švica vzpostavila leta 1974, pozneje pa je razvijala tudi humanitarno sodelovanje. Njena dejavnost je vključevala podporo prebivalstvu in programe, povezane s prehransko varnostjo ter drugimi osnovnimi potrebami.
Ponovno odprtje urada v Pjongjangu tako pomeni nadaljevanje dolgoletnih odnosov, ki so bili zaradi pandemije in političnih razmer v zadnjih letih precej omejeni.
Zakaj bo minister obiskal tudi Južno Korejo?
Po zaključku obiska v Pjongjangu bo Ignazio Cassis odpotoval še v Seul, kjer se bo srečal s predstavniki južnokorejskih oblasti. Takšna odločitev je diplomatsko pomembna, saj Švica želi ohraniti odnose z obema državama in poudariti svojo vlogo pri prizadevanjih za stabilnost celotnega polotoka.
Južna Koreja je demokratična in gospodarsko razvita država, ki ima tesne varnostne odnose z Združenimi državami Amerike. Njeni odnosi s Severno Korejo so močno obremenjeni z vojaškimi napetostmi, različnimi političnimi sistemi in nerešenimi vprašanji iz obdobja korejske vojne.
Švicarski obisk obeh prestolnic lahko omogoči neposredno seznanitev s stališči obeh strani. To je pomembno predvsem zato, ker se njihove ocene varnostnih razmer in možnosti za prihodnji dialog pogosto močno razlikujejo.
Obisk pa še ne pomeni, da je Švica prevzela formalno posredniško vlogo med državama ali da se pripravljajo nova mirovna pogajanja. Za takšne zaključke za zdaj ni uradnih potrditev.
Evropska unija ohranja precej bolj zadržano držo
Švicarska odločitev je zanimiva tudi v primerjavi z ravnanjem Evropske unije. Kot poroča Reuters, je neposredni politični dialog med EU in Severno Korejo v zadnjih letih večinoma zamrznjen, medtem ko Švica postopoma obnavlja svoje stike s Pjongjangom.
Razlika je povezana tudi z institucionalnim položajem Švice, ki ni članica Evropske unije in lahko svojo zunanjo politiko oblikuje samostojno. To ji omogoča drugačne diplomatske pristope, čeprav pri številnih mednarodnih vprašanjih sodeluje z evropskimi partnerji.
Evropska unija Severno Korejo obravnava predvsem skozi vprašanja jedrskega razoroževanja, mednarodnih sankcij in človekovih pravic. Pri tem podpira izvajanje resolucij Varnostnega sveta Združenih narodov in omejevanje dejavnosti, ki bi lahko prispevale k razvoju severnokorejskega orožja.
Švicarski pristop ne pomeni nujno nasprotovanja evropski politiki, temveč drugačen poudarek. Medtem ko EU večinoma ohranja omejene politične stike, Švica ocenjuje, da je smiselno ponovno vzpostaviti neposredno diplomatsko prisotnost.
Kaj lahko dejansko prinese ponovno odprtje urada?
Kratkoročno bo najpomembnejši rezultat obnovitev stalnega diplomatskega kanala med Bernom in Pjongjangom. To lahko omogoči rednejše pogovore o dvostranskih odnosih, regionalni varnosti in morebitnih humanitarnih vprašanjih.
Dolgoročnejši učinki so precej manj predvidljivi. Severna Koreja ostaja država z zelo omejenim dostopom do informacij in strogim nadzorom nad mednarodnimi stiki. Zato tudi stalna prisotnost tujega diplomatskega urada sama po sebi ne zagotavlja večje odprtosti države ali spremembe njene politike.
Pomembno bo spremljati, ali bodo napovedani pogovori privedli do rednih posvetovanj med zunanjima ministrstvoma in ali bo Švica lahko ponovno okrepila sodelovanje na področjih, kjer je bila dejavna že v preteklosti.
Prav tako bo zanimivo, kako se bodo na švicarsko pobudo odzvale druge evropske države in ali bo njena odločitev spodbudila razmislek o obnovitvi omejenih diplomatskih stikov s Pjongjangom.
Majhna država, pomemben diplomatski signal
V času, ko mednarodne odnose zaznamujejo vojne, sankcije in vse večje nezaupanje med državami, je švicarska odločitev za obnovitev stalne prisotnosti v Severni Koreji pomemben diplomatski signal.
Ne pomeni, da so se odnosi med Pjongjangom in zahodnim svetom bistveno izboljšali, niti ne napoveduje skorajšnjega dogovora o severnokorejskem jedrskem programu. Pomeni pa, da vsaj ena evropska država ocenjuje, da je vredno ponovno odpreti neposredno komunikacijo.
Švica ima zaradi svoje zgodovinske vloge na Korejskem polotoku in dolgoletnih odnosov z obema Korejama določene izkušnje, ki ji lahko pomagajo pri takšnem pristopu. Ali bo to dovolj za kakršenkoli širši diplomatski napredek, pa bo pokazal čas.
Ko bo Ignazio Cassis konec tedna obiskal Pjongjang in nato še Seul, bo s tem poudaril preprosto, a v današnjih razmerah vse redkejšo diplomatsko zamisel: tudi z državami, s katerimi se globoko ne strinjamo, je včasih treba ohraniti možnost pogovora. Ponovno odprtje švicarskega urada samo po sebi ne bo rešilo napetosti na Korejskem polotoku, lahko pa pomeni majhen korak k temu, da komunikacija ne bi povsem zamrla.
Spletno uredništvo



