Pol milijona evrov pomoči zaradi dragih goriv: Kdo bo dobil denar in kdo bo ostal brez njega?

Evropska komisija je Sloveniji odobrila 500.000 evrov vredno shemo državne pomoči za blaženje posledic visokih cen goriv v kmetijstvu, ribištvu in morski akvakulturi. Upravičenci bodo lahko prejeli povračilo do 70 odstotkov dodatnih stroškov goriva, ki so nastali zaradi krize na Bližnjem vzhodu. Toda ob odobritvi se odpira več pomembnih vprašanj.

Koliko podjetij in kmetijskih gospodarstev bo dejansko upravičenih do pomoči, kako se bodo izračunavali dodatni stroški, kdo bo preverjal zahtevke in ali bo pol milijona evrov zadostovalo za občutnejšo razbremenitev prizadetih dejavnosti?

Evropska komisija je odobrila shemo, ne pa še izplačil

Evropska komisija je 21. oktobra odobrila slovensko shemo državne pomoči v vrednosti 500.000 evrov, namenjeno podjetjem v primarni kmetijski proizvodnji, ribištvu in morski akvakulturi. Ukrep je povezan z rastjo cen goriv zaradi krize na Bližnjem vzhodu, ki je povečala stroške dejavnosti, pri katerih je poraba pogonskih goriv pomemben del vsakodnevnega poslovanja.

Odobritev temelji na posebnem začasnem okviru Evropske unije za državne pomoči zaradi bližnjevzhodne krize, ki ga je Komisija sprejela 29. aprila 2026. Slovenija je ukrep priglasila v okviru tega mehanizma, Komisija pa je presodila, da je skladen z evropskimi pravili o državnih pomočeh.

Toda odobritev Evropske komisije še ne pomeni, da bodo upravičenci denar že prejeli. Bruselj je potrdil dopustnost sheme, slovenski pristojni organi pa morajo zagotoviti njeno izvajanje, obravnavo zahtevkov in preverjanje izpolnjevanja pogojev. Prav v tej fazi se bo pokazalo, kako dostopna in učinkovita bo pomoč v praksi.

Za podjetja, kmete in ribiče, ki se že soočajo s povečanimi stroški poslovanja, je namreč pomembnejše od same odobritve vprašanje, kdaj bodo sredstva dejansko nakazana in koliko administrativnih postopkov bo potrebnih za njihovo pridobitev.

Povračilo do 70 odstotkov dodatnih stroškov – kaj to pomeni?

Po odobreni shemi bo pomoč dodeljena v obliki neposrednih nepovratnih sredstev, pri čemer bo lahko pokrila do 70 odstotkov upravičenih dodatnih stroškov goriva. Pomembna je beseda dodatnih. Ukrep namreč ne pomeni, da bo država povrnila 70 odstotkov vseh računov za gorivo, temveč največ 70 odstotkov tistega povečanja stroškov, ki ga bo mogoče pripisati ustreznim tržnim spremembam zaradi bližnjevzhodne krize.

Za razumevanje razlike si lahko predstavljamo podjetje, ki ima v upravičenem obdobju 10.000 evrov priznanih dodatnih stroškov goriva. Če bi bili izpolnjeni vsi pogoji in bi bil uporabljen najvišji dovoljeni delež, bi lahko prejelo največ 7.000 evrov pomoči. Toda to je zgolj ponazoritev načina izračuna, ne zagotovilo, da bi posamezni upravičenec takšen znesek dejansko prejel.

Za dokončen izračun bo pomembno, katero primerjalno obdobje bodo uporabili pristojni organi, kako bodo opredelili upravičene količine in vrste goriva ter s katerimi dokazili bo treba izkazati nastale stroške. Iz objavljenega sporočila Evropske komisije ti izvedbeni podatki še niso razvidni.

Prav tako ni pojasnjeno, ali bo pomoč dodeljena po vrstnem redu popolnih vlog, po sorazmernem zmanjšanju upravičenih zneskov, če bodo zahtevki presegli razpoložljiva sredstva, ali po kakšnem drugem postopku. Takšne podrobnosti niso nepomembne, saj lahko odločajo o tem, kdo bo pomoč dejansko dobil in v kakšni višini.

Pol milijona evrov za tri dejavnosti – bo to sploh dovolj?

Odobrena shema znaša 500.000 evrov in zajema tri področja: kmetijstvo, ribištvo in morsko akvakulturo. Vse tri dejavnosti imajo lahko visoke stroške goriva, vendar se njihove potrebe in način poslovanja precej razlikujejo.

Pri kmetijskih gospodarstvih je poraba goriva povezana z obdelavo zemljišč, spravilom pridelkov, uporabo mehanizacije in drugimi opravili. Ribiči gorivo potrebujejo za plovbo in izvajanje gospodarskega ribolova, medtem ko se lahko stroški v morski akvakulturi nanašajo na plovila in drugo opremo, potrebno za dejavnost.

Če bi se za pomoč prijavilo 100 upravičencev in bi bila sredstva mednje razdeljena enakomerno, bi to pomenilo povprečno 5.000 evrov na upravičenca. Pri 250 upravičencih bi povprečje znašalo 2.000 evrov. Gre zgolj za matematično ponazoritev velikosti sklada, ne za napoved dejanske razdelitve, ki bo odvisna od pravil in višine priznanih stroškov.

Prav zato bi morala država javnosti predstaviti vsaj ocenjeno število upravičencev, predvideno povprečno pomoč in oceno, kolikšen delež dodatnih stroškov naj bi ukrep dejansko pokril. Brez teh podatkov je težko presoditi, ali gre za pomembno finančno razbremenitev ali predvsem za omejen ukrep, ki bo pomagal le delu prizadetih subjektov.

Večji paket pomoči, vendar različni postopki

Odobrenih 500.000 evrov ni celoten znesek pomoči, ki jo je država predvidela zaradi visokih cen goriv. Septembra sprejeti zakon o zaščiti prehranske in prometne oskrbe pred visokimi cenami goriv vključuje širši nabor ukrepov za kmetijstvo in cestni promet.

Po podatkih, ki jih je povzela Slovenska tiskovna agencija, je za subvencioniranje goriva cestnim prevoznikom predvidenih približno 30 milijonov evrov, za sofinanciranje nakupa pnevmatik še pet milijonov evrov, za pomoč širšemu kmetijskemu sektorju pa približno dva milijona evrov. Sredstva naj bi zagotovila družba Borzen.

Pri tem je treba razlikovati med posameznimi ukrepi. Odobritev Evropske komisije za 500.000 evrov vredno shemo ne pomeni samodejne odobritve vseh drugih predvidenih pomoči. Za začetek izplačil v okviru posameznih shem je treba zagotoviti ustrezno pravno podlago in potrebna soglasja.

To je pomembno tudi zaradi pričakovanj upravičencev. Če država javno napoveduje več deset milijonov evrov pomoči, morajo podjetja in kmetijska gospodarstva jasno vedeti, kateri del sredstev je že odobren, kateri še čaka na postopke in kdaj lahko pričakujejo dejansko možnost prijave.

Kdo bo preverjal upravičenost in preprečeval neupravičena izplačila?

Pri državnih pomočeh ni dovolj določiti samo skupnega zneska in najvišjega odstotka povračila. Enako pomembna so pravila preverjanja zahtevkov, saj mora biti pomoč namenjena dejanskim dodatnim stroškom, ne pa stroškom, ki bi nastali ne glede na krizo.

Upravičenci bodo morali izpolnjevati pogoje odobrene sheme, pristojni organi pa bodo morali zagotoviti skladnost z evropskimi pravili o državnih pomočeh. Vendar iz doslej objavljenih informacij ni dovolj jasno, kakšna dokazila bodo zahtevana, kdo bo izvajal vsebinsko preverjanje in kako bodo obravnavani primeri, ko posamezno podjetje prejema tudi druge oblike javne pomoči.

Pomembno vprašanje je tudi, kako bodo obravnavali različne velikosti upravičencev. Večje podjetje lahko zaradi obsega dejavnosti izkaže bistveno višje dodatne stroške kot manjše družinsko gospodarstvo. Če bo razdelitev temeljila izključno na višini priznanih stroškov, se lahko pojavi vprašanje, ali bo ukrep dovolj dostopen tudi manjšim upravičencem.

To ne pomeni, da bi morala država sredstva razdeljevati enakomerno. Pomeni pa, da mora vnaprej jasno pojasniti merila, da bodo vsi upravičenci vedeli, pod kakšnimi pogoji lahko pričakujejo pomoč.

Ukrep bo trajal do konca marca 2027

Po odločitvi Evropske komisije bo shema veljala do 31. marca 2027. Gre torej za časovno omejen ukrep, namenjen blaženju posledic izrednih razmer na energetskih trgih.

Toda prav časovna omejitev povečuje pomen hitrega in učinkovitega izvajanja. Če bodo postopki priprave izvedbenih pravil, zbiranja vlog in preverjanja upravičenosti trajali predolgo, lahko pomoč do upravičencev pride šele precej po nastanku dodatnih stroškov.

Za gospodarske dejavnosti, ki se soočajo s tekočimi stroški goriva, takšna zamuda ni zanemarljiva. Podjetja morajo račune plačevati sproti, ne glede na to, kdaj bodo prejela morebitno povračilo.

Zato bi bilo smiselno, da pristojna ministrstva čim prej objavijo jasen časovni načrt izvajanja, pogoje za upravičenost, način oddaje zahtevkov in predvidene roke izplačil.

Odobritev je prvi korak, odgovori na ključna vprašanja pa še manjkajo

Evropska komisija je ocenila, da je slovenska shema skladna s pravili Evropske unije, kar državi omogoča njeno izvajanje. To je pomemben formalni korak, vendar še ni dokaz, da bo pomoč dosegla svoj gospodarski namen.

Za resno oceno ukrepa bodo potrebni konkretni podatki o številu upravičencev, višini priznanih stroškov, dejanskih izplačilih in morebitnem preseganju razpoložljivih sredstev. Prav tako bi morala država pojasniti, kako bo zagotovila, da administrativni postopki ne bodo nesorazmerno obremenili manjših upravičencev.

Pol milijona evrov se v uradnem sporočilu sliši kot pomembna pomoč. Toda njena dejanska vrednost se ne bo merila po odobrenem znesku, temveč po tem, koliko prizadetih kmetov, ribičev in drugih upravičencev bo denar prejelo, kako hitro in v kolikšni meri jim bo pokril dodatne stroške. Dokler ti odgovori niso znani, ostaja vladna pomoč predvsem odobrena možnost, ne pa že uresničena razbremenitev.

Spletno uredništvo Goriške novice