Vozniki bodo na nove radarje čakali še mesece: Projekt za več kot pol milijona evrov se znova zapleta

Sekcijsko merjenje hitrosti na slovenskih avtocestah se ponovno odmika. Čeprav so pristojni letos večkrat napovedali, da bodo novi merilniki začeli delovati v prihodnjih tednih oziroma mesecih, je zdaj jasno, da sistem še ni pripravljen za uporabo. Dars je 16. oktobra opravil prvi komisijski pregled štirih sistemov, pri katerem so ugotovili, da mora izvajalec odpraviti še nekatere pomanjkljivosti in dopolniti dokumentacijo. Za to ima na voljo dva meseca, šele nato bodo sledili nadaljnji postopki.

Natančen datum začetka merjenja hitrosti ostaja neznan, vse bolj verjetno pa je, da bodo prvi vozniki pod novim sistemom nadzora šele prihodnje leto.

Novi radarji še vedno ne delujejo, čeprav bi morali že spomladi

Slovenski vozniki na vzpostavitev sekcijskega merjenja hitrosti na avtocestah čakajo že več let. Sistem, ki bo hitrost nadzoroval na daljših odsekih in ne zgolj na posamezni točki, bi moral po prvotnih pogodbenih rokih začeti delovati že konec marca letos. Toda projekt so spremljale tehnične, administrativne in postopkovne težave, zaradi katerih so se napovedani datumi začetka uporabe večkrat zamaknili.

Dars je danes, 23. oktobra, sporočil, da je 16. oktobra opravil prvi komisijski pregled vseh štirih sistemov sekcijskega merjenja hitrosti. Komisija je preverila delovanje nameščene opreme, rezultate opravljenih testiranj in predloženo dokumentacijo. Čeprav po oceni komisije ugotovljene pomanjkljivosti ne vplivajo na varno in pravilno delovanje sistema, izvajalec še ni izpolnil vseh zahtevanih pogojev.

V zapisniku komisijskega pregleda so zato opredeljene dodatne naloge in dopolnitve, ki jih mora izvajalec opraviti pred dokončnim prevzemom. Dars je pojasnil, da je trenutno še v postopku potrjevanja potrdila o prevzemu del, kar pomeni, da sistem formalno še ni prevzet.

Izvajalec ima za odpravo pomanjkljivosti in predložitev zahtevanih dokazil dva meseca časa. Po izteku tega obdobja je predviden ponovni komisijski pregled, nato pa bo treba izpolniti še pogoje za predajo sistema policiji. Šele ko bo ta postopek zaključen, bo policija lahko določila datum začetka operativne uporabe merilnikov.

Obljubljali so marec, nato julij, september – zdaj datuma sploh ni več

Projekt sekcijskega merjenja hitrosti spremljajo številne zamude. Dars je izvajalca izbral v okviru javnega naročila, objavljenega leta 2023, sistem pa bi moral biti po pogodbenih obveznostih pripravljen do konca marca 2026. Ta rok ni bil izpolnjen, saj dobavitelj do takrat ni pridobil vseh potrebnih meroslovnih potrdil za uporabo naprav.

Po prvem zamiku so sledile nove napovedi. Maja je direktor področja upravljanja na Darsu Aleš Cantarutti napovedal, da bi lahko sekcijsko merjenje hitrosti začelo delovati do konca julija. Tudi ta rok je minil brez začetka meritev. Kasneje so se kot možni termini omenjali še avgust in september, vendar sistem tudi takrat ni bil pripravljen za uporabo.

Septembra so pristojni pojasnjevali, da so merilniki na treh od štirih predvidenih odsekov že prestali postopek prve overitve. Toda pridobitev ustreznih meroslovnih potrdil je predstavljala zgolj enega od pogojev za začetek delovanja. Dobavitelj mora zagotoviti še ustrezno integracijo sistema v policijsko informacijsko okolje, izpolniti pogodbene zahteve in omogočiti testiranje vseh postopkov obdelave podatkov.

Današnje pojasnilo Darsa tako pomeni novo podaljšanje časovnice. Ker ima izvajalec za dopolnitve še dva meseca časa, je začetek delovanja pred koncem letošnjega leta malo verjeten. Vendar je treba poudariti, da Dars in policija uradnega datuma še nista določila, zato tudi začetek leta 2027 za zdaj ostaja zgolj možnost in ne potrjen rok.

Kje bodo merili povprečno hitrost?

Sistem sekcijskega merjenja hitrosti je predviden na štirih avtocestnih odsekih, ki so bili izbrani zaradi prometnovarnostnih razmer, pogostih prekoračitev hitrosti oziroma povečanega tveganja za prometne nesreče.

Prvi odsek je na primorski avtocesti med Logatcem in Vrhniko v smeri proti Ljubljani. Drugi je na gorenjski avtocesti med priključkoma Ljubljana Brod in Vodice v smeri proti Kranju. Tretji sistem bo deloval na dolenjski avtocesti na območju višnjegorskega klanca, med Grosupljem in Ivančno Gorico, v smeri proti Novemu mestu. Četrti pa je predviden na štajerski avtocesti na območju trojanskih predorov, med Podmiljem in Ločico v smeri proti Mariboru.

Prav na območju trojanskih predorov se je postopek meroslovne overitve dodatno zapletel. Urad za meroslovje je namreč septembra pojasnil, da so bile na merilniku naknadno izvedene določene spremembe, zaradi katerih postopek prve overitve še ni bil zaključen. Na preostalih treh odsekih so merilniki belgijskega proizvajalca MacQ, model iCar5, že pridobili potrebna potrdila o skladnosti.

Po navedbah Darsa so bili odseki izbrani predvsem z vidika prometne varnosti. Gre za območja, kjer lahko previsoka hitrost pomembno poveča nevarnost prometnih nesreč, zlasti ob gostem prometu, spremembah cestnih razmer in drugih okoliščinah, ki zahtevajo večjo previdnost voznikov.

Kako bo sistem deloval in zakaj zaviranje pred radarjem ne bo pomagalo?

Sekcijsko merjenje hitrosti se bistveno razlikuje od običajnih stacionarnih radarjev. Ti praviloma izmerijo hitrost vozila na določeni točki, novi sistem pa bo ugotavljal povprečno hitrost na celotnem nadzorovanem odseku.

Ob vstopu na odsek bo kamera zabeležila registrsko oznako vozila in natančen čas njegovega prehoda. Enak postopek bo sledil na koncu odseka. Sistem bo nato na podlagi znane razdalje med merilnima točkama in časa, ki ga je voznik potreboval za prevoz te razdalje, izračunal njegovo povprečno hitrost.

Če bo ta presegala dovoljeno hitrost ob upoštevanju predpisanih meroslovnih pravil, bo lahko podlaga za obravnavo prometnega prekrška. Nadzor bo tako zajemal način vožnje na daljšem delu avtoceste, ne zgolj trenutka, ko vozilo zapelje mimo merilnika.

Prav zato običajno zaviranje tik pred radarjem ne bo imelo enakega učinka kot pri klasičnih merilnikih hitrosti. Voznik, ki bo večji del odseka vozil bistveno prehitro, bo moral za znižanje povprečja hitrost občutno zmanjšati tudi na preostanku poti. Namen takšnega sistema je spodbujanje enakomernejše in varnejše vožnje na celotnem nadzorovanem območju.

Več kot pol milijona evrov vredna pogodba in vprašanje kazni zaradi zamud

Ob ponavljajočih se zamudah se odpira tudi vprašanje stroškov projekta. Dars je za vzpostavitev sistema izbral podjetje Intermatic, katerega prvotna pogodbena ponudba je znašala približno 530.000 evrov z davkom na dodano vrednost.

Po poročanju Žurnala24 je bil medtem sklenjen tudi aneks k pogodbi, ki vključuje dodatno varnostno nadgradnjo programske opreme. Skupna pogodbena vrednost za dobavo in vzdrževanje opreme do leta 2033 naj bi tako znašala 541.008 evrov.

Pogodba predvideva tudi sankcije za zamude pri izpolnjevanju obveznosti. Dars ima po objavljenih podatkih možnost izvajalcu zaračunati 1.059 evrov pogodbene kazni za vsak dan zamude, vendar skupna kazen ne sme preseči desetih odstotkov pogodbene vrednosti.

Že ob prvih zamudah je takratni predsednik uprave Darsa Andrej Ribič napovedoval, da bo družba vztrajala pri uveljavljanju pogodbenih kazni in povračilu morebitnih dodatnih stroškov. Ali so bile kazni do danes dejansko obračunane oziroma plačane in v kakšni višini, iz današnjega pojasnila Darsa ni razvidno.

Prav ta podatek bi bil ob večmesečnem zamikanju začetka delovanja pomemben za presojo, kakšne finančne posledice ima projekt za naročnika in izvajalca. Čeprav so tehnične zahteve pri merilnih sistemih stroge, ostaja dejstvo, da se je prvotno načrtovana uvedba že večkrat odmaknila.

Tudi po prevzemu opreme bo morala policija opraviti preverjanja

Eden od razlogov, zakaj dokončnega datuma začetka meritev še ni mogoče napovedati, je tudi razdelitev odgovornosti med Darsom in policijo. Dars kot upravljavec avtocestnega omrežja skrbi za izvedbo projekta in prevzem opreme, policija pa bo sistem uporabljala za nadzor hitrosti in obravnavo ugotovljenih prekrškov.

Pred začetkom uradnih meritev mora biti sistem ustrezno povezan s policijskimi informacijskimi rešitvami. Poleg pravilnega delovanja merilnih naprav je treba preveriti tudi prenos in obdelavo podatkov, zanesljivost identifikacije vozil ter postopke, ki bodo omogočali zakonito obravnavo prekrškov.

Policija bo sistem prevzela v operativno upravljanje šele po potrditvi potrdila o prevzemu del in izpolnitvi vseh pogojev iz komisijskega zapisnika. Po predhodnih pojasnilih pristojnih bodo sledila tudi potrebna preverjanja delovanja sistema v policijskem okolju.

Na Darsu zagotavljajo, da bodo vozniki o začetku izvajanja meritev pravočasno obveščeni. To pomeni, da se nadzor ne bo začel brez predhodnega obvestila javnosti, natančen datum pa bo določila policija po zaključku vseh potrebnih postopkov.

Projekt, ki naj bi povečal varnost, ostaja brez datuma začetka

Sekcijsko merjenje hitrosti je namenjeno predvsem zmanjševanju nevarnih prekoračitev hitrosti na avtocestnih odsekih, kjer lahko že manjša razlika v hitrosti pomembno vpliva na posledice prometnih nesreč. Z nadzorom povprečne hitrosti naj bi pristojni voznike spodbudili k doslednejšemu spoštovanju omejitev in bolj umirjeni vožnji.

Toda projekt, ki naj bi na slovenskih avtocestah predstavljal pomembno novost na področju prometne varnosti, še vedno ni prešel v redno uporabo. Po prvotno napovedanem začetku marca so minili julij, avgust in september, zdaj pa je jasno, da bo treba počakati še najmanj na naslednji komisijski pregled in izpolnitev vseh pogojev za predajo sistema policiji.

Največje vprašanje zato ni več, kako bodo novi radarji delovali, temveč kdaj bodo sploh začeli meriti. Po več letih priprav in večkrat prestavljenih rokih pristojni še vedno ne morejo navesti niti okvirnega datuma začetka operativne uporabe. Vozniki bodo tako na štirih predvidenih avtocestnih odsekih na sekcijsko merjenje hitrosti čakali še nekaj časa, odgovori o dokončnem zaključku projekta pa ostajajo odprti.

Spletno uredništvo