Nemška Alternativa za Nemčijo (AfD) napoveduje korenito preoblikovanje Evropske unije, če pa Bruselj na njene zahteve ne bi pristal, bi odprla pot referendumu o članstvu Nemčije. Načrt, ki ga bo danes, 21. oktobra, v Evropskem parlamentu predstavila sopredsednica stranke Alice Weidel, predvideva odpravo neposredno izvoljenega Evropskega parlamenta, občutno zmanjšanje pristojnosti Evropske komisije in omejitev skupnega evropskega proračuna.
Predlogi so pomembni tudi za Slovenijo, saj bi morebitno zmanjšanje evropskih sredstev lahko vplivalo na financiranje regionalnega razvoja, kmetijstva in drugih projektov. Ob tem je treba poudariti, da gre za politični načrt AfD, ne za odločitev nemške vlade ali že začet postopek izstopa iz EU.
Alice Weidel v Bruselj prihaja z zahtevami po temeljiti prenovi Unije
Nemška stranka Alternativa za Nemčijo želi bistveno spremeniti način delovanja Evropske unije. Po poročanju portala 24ur, ki povzema dokument, pridobljen v Bruslju, in informacijah nemških medijev stranka pripravlja strategijo, s katero bi omejila moč evropskih institucij ter večino političnega odločanja prenesla nazaj v države članice. Njena sopredsednica Alice Weidel naj bi načrt danes predstavila v Evropskem parlamentu.
Osrednja zamisel AfD je preoblikovanje Evropske unije v ohlapnejšo povezavo suverenih držav. Takšna ureditev bi po predstavah avtorjev dokumenta nacionalnim vladam omogočila več samostojnega odločanja o migracijah, davkih, socialni politiki, obrambi in drugih področjih. Evropske institucije bi imele bistveno manj pristojnosti, skupna pravila pa bi se uporabljala bolj omejeno.
Dokument pomeni tudi spremembo dosedanjega pristopa AfD do članstva Nemčije v EU. Stranka je v preteklosti zagovarjala tudi odhod iz evrskega območja in evropskih povezav, zdaj pa del njenih predstavnikov predlaga drugačno zaporedje: najprej poskus temeljite prenove Unije, šele ob neuspehu pa referendum o nadaljnjem članstvu. Nemški Deutschlandfunk je o takšnem strateškem dokumentu poročal že 5. oktobra, Reuters pa je potrdil, da gre za predlog, ki so ga pripravljali predstavniki AfD iz različnih parlamentarnih ravni.
Pomembno je, da dokument še ni enakovreden sprejeti državni politiki. AfD bi morala svoje predloge najprej politično uveljaviti v Nemčiji, za številne spremembe evropske ureditve pa bi potrebovala tudi soglasje drugih držav članic.
Evropski parlament bi zamenjali predstavniki nacionalnih parlamentov
Ena najbolj daljnosežnih zahtev je odprava sedanjega načina neposrednih volitev v Evropski parlament. AfD predlaga, da bi evropske poslance nadomestili delegati, ki bi jih imenovali nacionalni parlamenti. S tem bi se bistveno spremenil način zastopanja državljanov na evropski ravni, saj volivci svojih evropskih predstavnikov ne bi več izbirali neposredno na evropskih volitvah.
Stranka želi omejiti tudi vlogo Evropske komisije, ki bi po njenem predlogu opravljala predvsem upravne naloge. Politično odločanje bi se v večjem obsegu preselilo v nacionalne prestolnice, Evropska unija pa bi izgubila del sedanjih pristojnosti pri oblikovanju skupnih politik. Načrt predvideva tudi nadomestitev Sodišča Evropske unije z arbitražnim sodiščem, kar bi pomenilo temeljito spremembo pravnega sistema evropske povezave.
Takšne spremembe ne bi bile zgolj organizacijske. Evropski parlament danes sodeluje pri sprejemanju zakonodaje in proračunskih odločitev, Evropska komisija pa med drugim predlaga zakonodajo in nadzira uporabo prava EU. Sodišče Evropske unije skrbi za razlago in uporabo skupnega prava. Zmanjšanje pristojnosti teh institucij bi zato vplivalo na ravnotežje med evropskim in nacionalnim odločanjem.
Za manjše države, kot je Slovenija, bi bilo posebej pomembno vprašanje, kako bi se v novi ureditvi določala politična teža posameznih članic. Čeprav bi vse države dobile več pristojnosti na nacionalni ravni, to še ne pomeni, da bi imele enak vpliv na skupne evropske odločitve. Končni učinek bi bil odvisen od pravil, ki bi nadomestila sedanji institucionalni sistem.
Nemčija bi lahko uporabila finančni pritisk na Bruselj
AfD želi poseči tudi v evropski proračun. Po predstavljenem načrtu bi bilo treba občutno zmanjšati skupno porabo, določiti zgornjo mejo proračuna, zamrzniti število zaposlenih v evropskih institucijah in ukiniti nekatere evropske agencije. Stranka nasprotuje tudi posameznim virom financiranja EU in predlaga omejevanje skupnih finančnih obveznosti.
Nemčija je ena ključnih financerk evropskega proračuna, zato bi lahko njena odločitev o omejevanju prispevkov povzročila resne politične in finančne zaplete. AfD v svojem dokumentu napoveduje uporabo možnosti veta pri prihodnjih finančnih odločitvah, če druge članice ne bi sprejele zahtevanih reform.
Vendar je treba razlikovati med politično grožnjo in pravno izvedljivim ukrepom. Nemčija svojih veljavnih finančnih obveznosti ne more preprosto enostransko odpraviti brez pravnih posledic. Ima pa kot država članica pomemben vpliv pri odločitvah, za katere je potrebno soglasje vseh članic. Mednje spadata tudi večletni finančni okvir in sistem lastnih sredstev EU.
To pomeni, da bi lahko nemška vlada, če bi sprejela takšno politično usmeritev, pomembno vplivala na pogajanja o prihodnjem evropskem proračunu. Vendar sama AfD trenutno ne more izvajati teh ukrepov zgolj na podlagi svojega strankarskega dokumenta.
Skoraj dva bilijona evrov za obdobje 2028–2034
Predlogi AfD prihajajo v času, ko se Evropska unija pogaja o prihodnjem sedemletnem proračunu. Evropska komisija je julija 2025 predstavila predlog večletnega finančnega okvira za obdobje od leta 2028 do 2034 v vrednosti približno 1.985 milijard evrov oziroma skoraj dva bilijona evrov.
Gre za sredstva, namenjena številnim skupnim politikam, od regionalnega razvoja in kmetijstva do raziskav, inovacij, konkurenčnosti, varnosti in drugih evropskih prednostnih nalog. Predlog predvideva tudi spremembe v načinu financiranja, saj želi Komisija del dosedanjih instrumentov združiti in sredstva bolj povezati z nacionalnimi ter regionalnimi razvojnimi načrti.
AfD takšnemu povečevanju skupne evropske porabe nasprotuje. Njen pristop temelji na zmanjševanju evropskih pristojnosti in omejevanju finančnih sredstev, ki jih upravljajo institucije EU. Pri tem se odpira vprašanje, katere skupne programe bi bilo treba zmanjšati ali ukiniti, če bi bil evropski proračun bistveno manjši.
Evropski proračun namreč ni namenjen samo delovanju institucij v Bruslju. Velik del denarja se vrača v države članice skozi različne programe in naložbe. Zato bi občutno zmanjšanje skupnih sredstev lahko vplivalo tudi na projekte, ki se izvajajo v občinah, podjetjih, raziskovalnih ustanovah in kmetijstvu.
Kaj bi takšni načrti pomenili za Slovenijo?
Za Slovenijo je razprava posebej pomembna zaradi evropskih kohezijskih sredstev in skupne kmetijske politike. Evropski denar je pomemben vir financiranja prometne in okoljske infrastrukture, regionalnih razvojnih projektov, raziskovalnih dejavnosti, podjetniških naložb ter ukrepov na podeželju.
Slovenska vlada je ob predstavitvi novega evropskega proračuna julija lani poudarila, da želi ohraniti ustrezno financiranje kohezijske in kmetijske politike. Obenem je opozorila, da se je Slovenija po gospodarski razvitosti približala evropskemu povprečju, zato lahko v prihodnjem obdobju pričakuje manj kohezijskih sredstev kot v preteklosti. Prav zaradi tega so pogajanja o razdelitvi evropskega denarja za državo pomembna.
Če bi bila uveljavljena zahteva AfD po drastičnem zmanjšanju proračuna, bi se lahko pritisk na posamezne evropske programe še povečal. To bi lahko vplivalo tudi na obseg sredstev, ki bi bila na voljo Sloveniji. Vendar za zdaj ni mogoče izračunati, koliko denarja bi država izgubila, saj AfD ni predstavila sprejetega alternativnega proračuna s konkretno razdelitvijo sredstev po državah in programih.
Morebitne posledice bi bile odvisne tudi od tega, ali bi se zmanjšala predvsem sredstva za delovanje institucij, posamezne skupne politike ali celoten obseg evropskega financiranja. Zato ni utemeljeno trditi, da bi Slovenija zaradi same napovedi AfD že izgubila določeno vsoto evropskega denarja.
Pomembna je še gospodarska povezanost Slovenije z Nemčijo. Nemško gospodarstvo je eden ključnih trgov za slovenska podjetja, zato bi večja negotovost glede prihodnosti evropskega notranjega trga lahko vplivala tudi na poslovno okolje. Toda neposredne gospodarske posledice bi bilo mogoče oceniti šele na podlagi konkretnih odločitev, ne zgolj političnih napovedi.
AfD želi večjo moč Nemčije tudi pri odločanju o evru
Načrt predvideva spremembe tudi na področju denarne politike. AfD želi, da bi večje države evrskega območja dobile večjo glasovalno težo pri odločanju v Evropski centralni banki. Takšna ureditev bi lahko povečala vpliv Nemčije na skupno denarno politiko, hkrati pa zmanjšala relativno težo manjših članic evrskega območja.
Za Slovenijo, ki uporablja evro, je vprašanje upravljanja skupne valute pomembno. Odločitve Evropske centralne banke vplivajo na obrestne mere, pogoje financiranja, inflacijo in širše gospodarske razmere. Sprememba glasovalnih pravil bi zato odprla razpravo o tem, kako uskladiti gospodarsko velikost posameznih držav z načelom njihovega sodelovanja pri skupnem odločanju.
AfD nasprotuje tudi uvedbi digitalnega evra in želi večjo nacionalno samostojnost na področju financ. Takšne zahteve so del širšega prizadevanja za zmanjšanje skupnih pristojnosti evropskih institucij, vendar bi njihova izvedba zahtevala zapletene pravne in politične postopke.
Podobne spremembe zagovarja tudi Marine Le Pen
Nemška AfD ni edina evropska politična sila, ki predlaga zmanjšanje pristojnosti evropskih institucij. Po poročanju Politica in 24ur je podobne zahteve v Bruslju predstavila tudi francoska političarka Marine Le Pen.
Le Penova zagovarja občutno zmanjšanje francoskega prispevka v evropski proračun in preoblikovanje Evropske komisije v organ, ki bi bil bolj neposredno podrejen državam članicam. Njene zamisli so del širše razprave o prihodnji ureditvi Evropske unije, v kateri se različne politične skupine razhajajo glede razmerja med nacionalno suverenostjo in skupnim evropskim odločanjem.
Pri tem pa podobnost posameznih predlogov še ne pomeni, da imajo vse te stranke enake programe ali da med njimi obstaja popolno politično soglasje. Evropska nacionalistična in desna politična gibanja se med seboj razlikujejo tudi glede gospodarskih vprašanj, mednarodnih povezav in odnosa do posameznih evropskih institucij.
Kljub tem razlikam njihove zahteve odpirajo skupno vprašanje: ali naj se Evropska unija razvija v smeri močnejšega skupnega odločanja ali pa naj se več pristojnosti vrne nacionalnim državam?
Bi Nemčija res lahko izstopila iz Evropske unije?
AfD kot prelomno leto omenja 2029, ko naj bi potekale naslednje volitve v Evropski parlament in nemški Bundestag. V tem obdobju bi si stranka želela začeti uresničevati predlagane spremembe. Če reform ne bi bilo mogoče doseči, bi zahtevala referendum o nadaljnjem članstvu Nemčije v Evropski uniji.
Toda referendum ni samodejna posledica takšne politične napovedi. Nemčija bi morala najprej sprejeti ustrezne notranje pravne in politične odločitve, pri čemer bi bilo treba upoštevati njeno ustavno ureditev. Morebitni izstop iz EU pa bi potekal po postopku, ki ga določa 50. člen Pogodbe o Evropski uniji.
Tudi temeljite spremembe evropskih institucij ne bi bile preproste. Evropske pogodbe določajo pristojnosti Parlamenta, Komisije in Sodišča EU, zato bi njihovo bistveno preoblikovanje zahtevalo spremembe pogodb. Po rednem postopku morajo takšne spremembe potrditi vse države članice v skladu s svojimi ustavnimi zahtevami.
To pomeni, da AfD svojih načrtov ne bi mogla uresničiti samo z nemško politično odločitvijo. Potrebovala bi široko meddržavno podporo in uspešno izvedene evropske pravne postopke.
Za Slovenijo bo odločilna predvsem razprava o prihodnjem proračunu
Čeprav predlog AfD še ni uradna nemška politika, njegovega pomena ni mogoče omejiti zgolj na notranjepolitično dogajanje v Nemčiji. V času pogajanj o skoraj dva bilijona evrov vrednem evropskem proračunu lahko zahteve po zmanjšanju skupne porabe in pristojnosti institucij pomembno vplivajo na politično razpravo med članicami.
Za Slovenijo bo posebej pomembno, kakšna bo končna ureditev financiranja regionalnega razvoja, kmetijstva, raziskav in gospodarske konkurenčnosti. Prav na teh področjih se bodo v prihodnjih letih sprejemale odločitve, ki lahko neposredno vplivajo na možnosti razvoja slovenskih občin, podjetij in drugih upravičencev do evropskih sredstev.
Napoved AfD zato ni zgolj razprava o morebitnem nemškem izstopu iz Evropske unije. Gre za predlog drugačne evropske ureditve, v kateri bi imele nacionalne države več pristojnosti, skupne institucije pa manj vpliva in denarja. Ali bo takšna usmeritev dobila zadostno politično podporo, ostaja odprto. Za Slovenijo pa je že zdaj pomembno, da spremlja ne le razpravo o prihodnosti evropskih institucij, temveč predvsem pogajanja o sredstvih, od katerih je odvisen pomemben del njenega prihodnjega razvoja.
