Delodajalci razkrivajo, kaj pri mladih šteje več kot odlične ocene: Spričevalo ni več dovolj

Odlične ocene, uspešno zaključena šola in diploma so lahko pomembna prednost pri iskanju zaposlitve, vendar še zdaleč niso zagotovilo za uspešno kariero. Delodajalci pri mladih vse bolj cenijo tudi lastnosti, ki jih ni mogoče razbrati iz spričevala: odgovornost, samostojnost, vztrajnost, sposobnost sodelovanja in pripravljenost na učenje. Prav te lastnosti pogosto odločajo o tem, kako uspešno se bo posameznik znašel na prvem delovnem mestu.

Toda pričakovanja ne smejo biti enostranska.

Če podjetja želijo zavzete in sposobne mlade sodelavce, jim morajo omogočiti tudi kakovostno uvajanje, spoštljive odnose in priložnosti za razvoj.

Odlične ocene še ne pomenijo odličnega zaposlenega

Prehod iz šolskih klopi v svet dela je za številne mlade ena pomembnejših življenjskih prelomnic. Po letih izobraževanja, preverjanja znanja in ocenjevanja se prvič znajdejo v okolju, kjer uspešnosti ne določajo več predvsem pisni preizkusi in ustni odgovori, temveč sposobnost opravljanja konkretnih nalog, sodelovanja s sodelavci in prevzemanja odgovornosti. Prav tu se lahko pokaže, da nekdo z nekoliko slabšimi ocenami pri praktičnem delu dosega odlične rezultate, medtem ko se lahko posameznik z vrhunskim šolskim uspehom sprva težje znajde v vsakodnevnem delovnem ritmu.

Na to opozarja tudi direktor Pekarne Pečjak Silvester Pečjak, ki je v pogovoru za Svet24 poudaril, da formalna izobrazba sicer ostaja pomembna, vendar ocene same po sebi ne povedo dovolj o človeku. Pri zaposlenih so po njegovih besedah bistveni natančnost, vztrajnost, odgovornost in odnos do kakovosti opravljenega dela. Gre za lastnosti, ki se pokažejo predvsem v praksi, ko mora posameznik svoje znanje uporabiti pri konkretnih nalogah in ob tem upoštevati tudi pričakovanja delovnega okolja.

To ne pomeni, da šolski uspeh izgublja pomen ali da strokovno znanje ni več potrebno. Nasprotno, dobra izobrazba predstavlja pomembno osnovo, na kateri lahko mladi gradijo svojo poklicno pot. Vendar je razlika med poznavanjem določenega postopka in njegovo samostojno izvedbo v resničnem delovnem okolju pogosto precejšnja. Prav zato delodajalci pri izbiri sodelavcev poleg formalnih dokazil o izobrazbi upoštevajo tudi praktične izkušnje, način razmišljanja, komunikacijo in pripravljenost na nadaljnje učenje.

Delodajalci cenijo tiste, ki znajo opaziti delo in prevzeti pobudo

V proizvodnih in drugih praktično usmerjenih poklicih je pomembno, da zaposleni razumejo celoten delovni proces, ne le posameznega opravila. To pomeni, da znajo prepoznati morebitne težave, pravočasno opozoriti nanje in po svojih zmožnostih predlagati izboljšave. Takšne sposobnosti se ne razvijejo čez noč, temveč zahtevajo izkušnje, dobro uvajanje in pripravljenost posameznika, da se aktivno vključuje v delo.

Pečjak pri mladih opaža, da bi jim včasih koristilo nekoliko več potrpežljivosti. V pekarski proizvodnji je namreč kakovost izdelka pogosto odvisna od podrobnosti, ki jih je mogoče osvojiti šele z vajo, ponavljanjem in razumevanjem postopkov. Začetnik lahko pozna teorijo priprave določenega izdelka, vendar potrebuje čas, da razvije občutek za pravilno izvedbo, doslednost in kakovost končnega rezultata. Po Pečjakovih besedah je posebej dragoceno, kadar zaposleni sami opazijo, kaj je treba narediti, in pokažejo zanimanje za izboljšanje delovnega procesa.

Ob tem je pomembno razlikovati med pomanjkanjem izkušenj in pomanjkanjem pripravljenosti za delo. Od mladega človeka, ki prvič stopa v podjetje, ni mogoče pričakovati enake samostojnosti kot od sodelavca z večletnimi izkušnjami. Lahko pa delodajalec upravičeno pričakuje, da bo začetnik postavljal vprašanja, upošteval navodila, priznal napake in pokazal željo po napredovanju. Prav sposobnost sprejemanja povratnih informacij je pogosto ena pomembnejših lastnosti pri začetku poklicne poti.

Šole dajejo temelje, samozavest pa se gradi z izkušnjami

Podobno razmišlja Tina Pokrivač, direktorica Izobraževalnega centra Piramida Maribor in ravnateljica tamkajšnje Srednje šole za prehrano in živilstvo. V pogovoru za Svet24 je pojasnila, da od delodajalcev prejemajo dobre povratne informacije o strokovni usposobljenosti dijakov. Ti po njihovih ocenah izkazujejo dobro poznavanje temeljnih poklicnih vsebin, praktično znanje, ustvarjalnost in pripravljenost za delo. Kljub temu pa delodajalci pri mladih pogosto pogrešajo več samostojnosti, samozavestnejšo komunikacijo, odgovornost in vztrajnost.

Takšne ugotovitve niso nujno kritika šolskega sistema ali mladih, temveč opozarjajo na dejstvo, da se nekatere sposobnosti razvijajo postopoma. Dijak lahko v šolskem okolju uspešno opravlja naloge pod vodstvom učitelja, v podjetju pa se prvič sreča z drugačnim tempom dela, zahtevami kupcev, sodelovanjem med oddelki in odgovornostjo za končni izdelek. Za pridobivanje samozavesti potrebuje priložnosti, da naloge opravlja samostojno, ob tem pa tudi podporo in možnost, da se iz morebitnih napak nekaj nauči.

Pokrivač poudarja, da imajo pri razvoju teh sposobnosti pomembno vlogo praktično izobraževanje, sodelovanje z gospodarstvom in zaupanje, ki ga odrasli izkažejo mladim. Če dijaki dobijo priložnost, da prevzamejo odgovornost za konkretno nalogo in vidijo rezultate svojega dela, lahko razvijejo veliko več kot zgolj strokovne spretnosti. Pridobijo tudi občutek, da je njihovo znanje uporabno in da lahko s svojimi zamislimi dejansko prispevajo k uspehu skupine.

Mariborski dijaki pokazali, kaj pomeni povezovanje šole in podjetja

Zanimiv primer takšnega sodelovanja predstavlja projekt Mojstri prihodnosti, v katerem so sodelovali tudi dijaki Izobraževalnega centra Piramida Maribor in Pekarna Pečjak. Mladi so dobili priložnost, da se spopadejo s konkretnim izzivom iz živilskopredelovalne dejavnosti in svoje zamisli razvijejo do stopnje, ko jih je bilo mogoče preizkusiti tudi v resničnem proizvodnem okolju.

Po pojasnilih Pokrivač so dijaki najprej sami, nato pa ob podpori mentorjev razvijali idejo za izdelek, ki so ga pozneje poskusno pripravili na proizvodni liniji Pekarne Pečjak. Nekateri so projektno delo vključili celo v četrto izpitno enoto poklicne mature. Tako so lahko šolsko znanje neposredno povezali s konkretnimi zahtevami podjetja, kar je zanje pomenilo drugačno izkušnjo od običajnega pouka.

Takšni projekti imajo pomembno prednost, saj mladim omogočajo vpogled v to, kaj se zgodi z idejo, ko jo je treba prenesti v dejansko proizvodnjo. Pri tem ni dovolj, da je zamisel ustvarjalna ali zanimiva. Upoštevati je treba tudi izvedljivost, kakovost, tehnološke postopke, organizacijo dela in številne druge dejavnike. Dijaki se tako učijo sodelovanja, reševanja problemov in sprejemanja strokovnih odločitev, hkrati pa lahko dobijo povratne informacije ljudi, ki imajo dolgoletne izkušnje v panogi.

Za delodajalce je takšno sodelovanje priložnost, da bolje spoznajo prihodnje kadre, njihove sposobnosti in način razmišljanja. Za šole pa pomeni možnost, da preverijo, kako dobro izobraževalni programi odgovarjajo na potrebe prakse, in svoje delo po potrebi nadgrajujejo.

Mladi ne pričakujejo le plače, temveč tudi spoštovanje

Razprava o pričakovanjih delodajalcev pa bi bila nepopolna, če bi se osredotočili samo na to, kaj morajo mladi ponuditi podjetjem. Tudi zaposleni, zlasti tisti, ki šele začenjajo svojo poklicno pot, imajo upravičena pričakovanja. Želijo si poštenega plačila, varnih delovnih razmer, jasnih navodil, spoštljive komunikacije in občutka, da njihovo delo nekaj pomeni. Prav tako si želijo vedeti, kakšne možnosti imajo za napredovanje in pridobivanje novih znanj.

Pečjak v pogovoru za Svet24 poudarja, da mora biti prilagajanje obojestransko. Podjetja od mladih pričakujejo odgovornost, sodelovanje in kakovostno delo, hkrati pa morajo razumeti, da se pričakovanja novih generacij spreminjajo. Mladi si želijo biti slišani, vključeni v odločitve in obravnavani kot enakovredni člani delovnega kolektiva, ne zgolj kot nekdo, ki mora brez vprašanj izpolnjevati navodila.

Takšen odnos ni pomemben samo zaradi zadovoljstva zaposlenih, temveč tudi zaradi kakovosti dela. Posameznik, ki se v delovnem okolju počuti spoštovanega in ima možnost predlagati izboljšave, bo praviloma lažje razvijal svoje sposobnosti. Nasprotno pa lahko nejasna pričakovanja, slabo uvajanje in pomanjkanje povratnih informacij povzročijo negotovost, napake in nezadovoljstvo, zlasti pri tistih, ki nimajo veliko delovnih izkušenj.

Odgovornost za uspešen začetek kariere je zato skupna. Mladi morajo pokazati pripravljenost na učenje in prevzemanje nalog, delodajalci pa morajo ustvariti pogoje, v katerih se lahko te sposobnosti razvijejo.

Poklici, pri katerih znanje iz učbenikov ni dovolj

Pogovor med predstavnikoma šolstva in gospodarstva odpira tudi širše vprašanje prihodnosti poklicnega izobraževanja. V času hitrega tehnološkega razvoja, avtomatizacije in spreminjanja delovnih procesov postaja sposobnost praktične uporabe znanja vse pomembnejša. To velja tako za tradicionalne obrtne in proizvodne poklice kot za številne sodobne tehnične in storitvene dejavnosti.

V živilstvu, pekarstvu, slaščičarstvu in sorodnih poklicih imajo praktične spretnosti posebno težo. Poznavanje surovin, tehnoloških postopkov, higienskih zahtev in standardov kakovosti je nujno, vendar mora posameznik to znanje znati uporabiti tudi v razmerah, kjer so pomembni natančnost, časovna usklajenost in sodelovanje. Podobno velja za številne druge poklice, pri katerih je rezultat dela neposredno odvisen od spretnosti in presoje zaposlenega.

Pečjak zato opozarja na pomen mladih, ki znajo svoje znanje uporabiti tudi pri konkretnem delu z rokami. Ob tem izpostavlja ustvarjalnost, prilagodljivost in pripravljenost na učenje, saj se bodo tehnologije in načini dela še naprej spreminjali. Pomembno pa je, da takšnega poudarka ne razumemo kot nasprotovanje akademski izobrazbi. Sodobno gospodarstvo potrebuje tako visoko usposobljene strokovnjake kot dobre obrtnike, tehnike in druge praktično usmerjene poklice.

Uspešna poklicna pot zato ni nujno povezana z eno samo vrsto izobraževanja. Pomembneje je, da posameznik razvije znanje in sposobnosti, ki ustrezajo njegovim interesom, ter da ima možnost svoje kompetence nadgrajevati skozi vse življenje.

Kaj bi morali mladi vedeti pred prvo zaposlitvijo?

Izkušnje sogovornikov kažejo, da lahko mladi za uspešen začetek poklicne poti veliko naredijo že med šolanjem. Pomembno je, da izkoristijo priložnosti za praktično usposabljanje, sodelovanje pri projektih, obiskovanje podjetij in spoznavanje različnih delovnih okolij. Takšne izkušnje jim omogočajo, da bolje razumejo svoje prednosti, odkrijejo področja, na katerih bi se želeli razvijati, in pridobijo samozavest za prve zaposlitvene razgovore.

Prav tako je koristno, da se naučijo jasno predstaviti svoje znanje in izkušnje. Pri iskanju prve zaposlitve ni treba dokazovati, da že obvladajo vse naloge. Pomembneje je, da znajo pojasniti, kaj so se naučili, pri katerih projektih so sodelovali, kakšne izzive so premagali in zakaj jih določeno delo zanima. Tudi pripravljenost priznati, da česa še ne znajo, je lahko prednost, če jo spremlja iskrena želja po učenju.

Pokrivač mladim svetuje, naj poiščejo poklicno pot, ki jim daje občutek smisla, in naj se ne bojijo novih priložnosti. Po njenem prepričanju so prav izkušnje, ki posameznika sprva nekoliko prestrašijo, lahko pomemben vir osebnega in strokovnega razvoja. Pri tem poudarja, da za uresničitev ciljev niso dovolj zgolj želje, temveč tudi delo, znanje in vztrajnost.

Pomembno sporočilo je tudi, da prva zaposlitev ne določa nujno celotne poklicne prihodnosti. Mladi lahko skozi izkušnje ugotovijo, da jim določeno področje ustreza bolj, kot so pričakovali, ali pa odkrijejo nove interese. Pripravljenost na spremembe in nadaljnje izobraževanje je zato lahko enako pomembna kot začetna izbira poklica.

Prihodnost pripada tistim, ki se ne nehajo učiti

Svet dela se spreminja, z njim pa tudi pričakovanja do zaposlenih. Formalna izobrazba ostaja pomembna, vendar je vedno bolj očitno, da sama po sebi ne more zagotoviti uspešne kariere. Znanje je treba znati uporabiti, ga dopolnjevati z izkušnjami ter ga povezovati s sposobnostjo sodelovanja, odgovornostjo in ustvarjalnim razmišljanjem.

Pogovor s Tino Pokrivač in Silvestrom Pečjakom kaže, da imajo pri pripravi mladih na poklicno prihodnost pomembno vlogo tako izobraževalne ustanove kot podjetja. Šole lahko zagotovijo kakovostne strokovne temelje in prve praktične izkušnje, delodajalci pa morajo mladim omogočiti, da se razvijejo v samostojne in samozavestne sodelavce. Uspešno sodelovanje med obema stranema lahko mladim olajša prehod na trg dela in jim pomaga pri dolgoročnem poklicnem razvoju.

Sporočilo mladim je zato precej preprosto: dobre ocene lahko odprejo vrata, vendar je od njihovega znanja, odnosa do dela in pripravljenosti na učenje odvisno, kaj bodo za temi vrati ustvarili. Obenem pa je odgovornost tudi na delodajalcih. Talent in zavzetost lahko zares prideta do izraza šele tam, kjer mladim ponudijo priložnost, podporo in spoštovanje.

Spletno uredništvo Goriške novice