Grozljivo odkritje pri Lendavi dobiva novo razsežnost: Za tovarno, kjer so izkoriščali 34 ljudi, znani podjetnik
Razkritje ene največjih nezakonitih tovarn cigaret v Evropi dobiva nove razsežnosti. V industrijskem kompleksu pri Lendavi, kjer so preiskovalci odkrili milijone cigaret, na desetine ton tobaka in 34 ljudi, ki naj bi bili žrtve trgovine z ljudmi, so zdaj v ospredje prišle tudi lastniške povezave. Kot danes poroča Večer, je lastnik prostorov podjetnik Benjamin Kropec iz Slovenske Bistrice, ki je javnosti znan tudi zaradi dolgoletnih zapletov z nezakonitim skladiščenjem odpadkov.
Podjetnik zatrjuje, da je prostore oddal v najem in za nezakonito proizvodnjo ni vedel. Medtem policija preiskuje mednarodno hudodelsko združbo, katere delovanje naj bi državo zaradi neplačanih dajatev oškodovalo za več kot deset milijonov evrov.
Lastniške povezave vodijo do podjetnika iz Slovenske Bistrice
Po odkritju nezakonite tovarne cigaret v Trimlinih pri Lendavi se je pozornost javnosti usmerila tudi v vprašanje, kdo je lastnik obsežnega industrijskega kompleksa, v katerem je potekala proizvodnja. Večer danes, 20. oktobra, ob sklicevanju na raziskovalno poročanje portala Necenzurirano razkriva, da je z nepremičninami povezan Benjamin Kropec, podjetnik iz Slovenske Bistrice in lastnik podjetja Odpad Bistrica.
Po ugotovitvah novinarjev Necenzurirano je podjetje Odpad Bistrica industrijske prostore kupilo februarja 2023. Nepremičnine so nato prešle v last družbe iz ameriške zvezne države Wyoming, pozneje pa znova v last podjetja Odpad Bistrica. Takšno zaporedje lastniških sprememb odpira dodatna vprašanja o upravljanju in uporabi prostorov, v katerih je bila vzpostavljena obsežna nezakonita proizvodnja.
Kropec je za POP TV potrdil, da so ga v zvezi s primerom zaslišali kriminalisti in preiskovalni sodnik. Po zaslišanju zanj pripor ni bil odrejen. Zatrdil je, da je industrijske hale januarja letos oddal v najem podjetju Spid spet in da ni vedel, kaj se v njih dejansko dogaja. Po njegovih navedbah je objekt nazadnje obiskal junija, vendar takrat ni opazil ničesar sumljivega.
Njegove navedbe so pomembne za razumevanje primera, saj samo lastništvo nepremičnine še ne dokazuje sodelovanja pri nezakoniti proizvodnji ali trgovini z ljudmi. Ali so posamezniki vedeli za kazniva dejanja, jih omogočali ali pri njih sodelovali, je predmet kriminalistične preiskave in morebitnih nadaljnjih sodnih postopkov.
Večer opozarja tudi na dolgoletne težave z odpadki
Ime Benjamina Kropca se v javnosti ni pojavilo prvič. Kot poroča Večer, se podjetnik že vrsto let srečuje z inšpekcijskimi postopki zaradi ravnanja z odpadki na območju Slovenske Bistrice. Njegovo podjetje Odpad Bistrica se ukvarja s predelavo odpadkov, pri čemer so pristojni organi v preteklosti ugotavljali nepravilnosti pri skladiščenju.
Po podatkih, ki jih je zbral portal Necenzurirano in jih povzema Večer, je Kropec dovoljenje za opravljanje dejavnosti pridobil leta 2009. V naslednjih letih so se začele težave zaradi odlaganja in skladiščenja odpadnega materiala. Inšpektorji naj bi že leta 2015 zahtevali odstranitev odpadkov, vendar se težave niso končale. Leta 2016 je na odlagališču med obdelavo železa prišlo tudi do eksplozije, dogodek pa so preiskovali kriminalisti.
Lani so pristojni organi znova preverjali razmere po prijavah, da podjetje odpadke skladišči tudi zunaj ograjenega območja. Po poročanju obeh medijev so inšpektorji ugotovili, da podjetje za takšno skladiščenje nima veljavnega okoljevarstvenega dovoljenja. Julija 2025 je bila izdana odločba o prepovedi skladiščenja na teh površinah in odstranitvi odpadkov. Ker odločba ni bila izvršena, je sledila denarna kazen v višini 10.000 evrov, ki jo je država prisilno izterjala.
Te ugotovitve same po sebi niso dokaz povezave med ravnanjem z odpadki v Slovenski Bistrici in nezakonito tovarno cigaret pri Lendavi. Vendar predstavljajo pomemben del poslovnega ozadja podjetnika, ki je zdaj zaradi lastništva industrijskih prostorov povezan še z eno obsežno preiskavo.
V tovarni odkrili 34 ljudi v nečloveških razmerah
Najpretresljivejši del zgodbe ostajajo razmere, v katerih so živeli in delali ljudje, najdeni v nezakonitem obratu. Policija je potrdila, da je bilo v prostorih najmanj 34 tujih državljanov, med njimi 33 državljanov Paragvaja in en državljan Bolgarije. Preiskovalci sumijo, da so bili žrtve trgovine z ljudmi in prisilnega dela.
Po doslej zbranih ugotovitvah so jim organizatorji odvzeli potne liste in mobilne telefone ter jim preprečevali prosto gibanje. Živeli so v prostorih brez oken in ustreznega prezračevanja, kjer so bili izpostavljeni močnemu vonju po tobaku in kemikalijah. Po poročanju Večera so morali delati tudi po dvanajst ur na dan, za delo pa niso prejeli obljubljenega plačila. Pogosto naj bi bili lačni, nekateri pa zaradi razmer niso vedeli niti, ali je zunaj dan ali noč.
Njihova pot v Slovenijo se je začela z obljubami o dobro plačanem delu v Evropi. Policija je pojasnila, da jim je neznana oseba v Paragvaju ponujala zaposlitev z mesečnim zaslužkom od nekaj tisoč do celo 10.000 evrov. V Evropo so pripotovali kot turisti, nato pa so jih prek zagrebškega letališča prepeljali do industrijskega kompleksa pri Lendavi.
Tam naj bi se obljubljena priložnost spremenila v prisilno delo. Ljudje so bili odvisni od organizatorjev, brez svojih dokumentov in običajnih možnosti za stik z zunanjim svetom. Policija je po odkritju obrata poskrbela za njihovo varnost, preiskovalci pa preverjajo tudi možnost, da v tovarni pred njimi niso delale le zdaj odkrite osebe.
Proizvodnja, kakršne v Sloveniji še niso odkrili
Finančna uprava Republike Slovenije je nezakonito tovarno odkrila 13. oktobra med preiskavo na območju Lendave. Po uradnih podatkih je šlo za največjo doslej odkrito nezakonito proizvodnjo cigaret v Sloveniji in eno večjih tovrstnih odkritij v Evropi.
V industrijskem kompleksu so preiskovalci našli najmanj 14 milijonov cigaret in približno 44 ton tobaka, poleg tega pa še velike količine materiala za proizvodnjo in pakiranje. Obrat je bil tehnološko zelo dobro opremljen. V njem je delovala linija za obdelavo surovega tobaka, ki je omogočala rezanje, vlaženje, aromatiziranje, barvanje in sušenje, ter zmogljiv stroj za izdelavo cigaret z dvema pakirnima linijama.
Po oceni Fursa je bila proizvodna zmogljivost tako velika, da bi lahko v dveh do treh dneh izdelali količino cigaret za celoten tovornjak. Električno energijo so zagotavljali z dvema agregatoma, za katera so imeli urejeno tudi skladišče goriva. Takšna infrastruktura kaže, da ni šlo za improvizirano manjšo proizvodnjo, temveč za obsežen in organiziran nezakonit obrat.
Finančni preiskovalci so že pred odkritjem tovarne prestregli tovornjak z več kot 14 milijoni cigaret iste znamke, kot so jo izdelovali v Trimlinih. Preiskava zato obsega tudi ugotavljanje povezav med proizvodnjo, prevozom in morebitno prodajo ponarejenih cigaret na evropskih trgih.
Milijoni evrov neplačanih trošarin
Obseg odkrite proizvodnje kaže tudi na velik finančni pomen nezakonitega poslovanja. Po prvih ocenah Fursa bi neplačane trošarine za cigarete, odkrite v tovarni, znašale približno 2,1 milijona evrov, za najdeni tobak pa dodatnih pet milijonov evrov. Skupaj to pomeni več kot sedem milijonov evrov neplačanih trošarin, pri čemer v zneske še ni vključen davek na dodano vrednost.
Če bodo preiskovalci dokazali povezavo s predhodno zaseženim tovornjakom cigaret, bi bilo treba prišteti še približno 2,1 milijona evrov trošarin. Policija medtem v širši preiskavi sumi, da je bila država zaradi izogibanja plačilu trošarin oškodovana za več kot deset milijonov evrov.
Po pojasnilih Fursa so podobne nezakonite proizvodnje znane tudi iz drugih evropskih držav. Velik del ponarejenih cigaret je namenjen trgom, kjer so cene tobačnih izdelkov visoke, predvsem Veliki Britaniji, Irski in nekaterim drugim zahodnoevropskim državam. Ker so bile škatlice cigaret iz lendavskega obrata opremljene z napisi v angleščini, preiskovalci sklepajo, da bi lahko bile namenjene predvsem britanskemu ali irskemu trgu. Končne prodajne poti pa še niso dokončno ugotovljene.
Preiskava dveh slovenskih državljanov in mednarodne združbe
Preiskavo vodi Nacionalni preiskovalni urad pod usmerjanjem Specializiranega državnega tožilstva. Po uradnih podatkih policija utemeljeno sumi, da sta dva slovenska državljana z območja Policijske uprave Maribor skupaj z za zdaj še neidentificiranimi sostorilci delovala v mednarodni hudodelski združbi.
Preiskujejo sum trgovine z ljudmi in davčne zatajitve. Kriminalisti so opravili več hišnih preiskav in zbrali obvestila od številnih oseb. Enega od osumljencev so pridržali in ga s kazensko ovadbo privedli pred preiskovalnega sodnika v Murski Soboti, ki ga je po zaslišanju izpustil na prostost. Za drugim osumljencem policija še poizveduje.
Policija imen obeh osumljencev v uradnem sporočilu ni objavila. Mediji pa poročajo, da je bil v okviru preiskave zaslišan tudi Benjamin Kropec, ki je to javno potrdil. Njegovo natančno procesno vlogo in morebitno kazensko odgovornost bodo morali razjasniti pristojni organi.
Za kaznivo dejanje trgovine z ljudmi je po pojasnilih policije zagrožena kazen do 15 let zapora, za davčno zatajitev pa do 12 let. Ob tem velja poudariti, da je postopek še v predkazenski fazi in da za vse osumljene velja domneva nedolžnosti.
Kako je lahko tako velik obrat deloval neopazno?
Eno ključnih vprašanj, ki jih odpira odkritje, je, kako je bilo mogoče v industrijskem kompleksu vzpostaviti tako veliko nezakonito proizvodnjo. Preiskovalci so našli težko proizvodno opremo, velike količine tobaka, agregate, pakirne linije in prostore za nastanitev delavcev. Vse to je zahtevalo prevoze, logistiko, dobavo surovin in organizacijo proizvodnje.
Policija preverja, kako so stroje pripeljali v objekt, od kod so prihajali tobak, kemikalije in drugi materiali ter kdo je skrbel za organizacijo proizvodnje in transport. Preiskovalci so pojasnili, da tako zahtevnih naprav ne more upravljati vsakdo, zato domnevajo, da je v ozadju delovala organizirana skupina z ustreznim strokovnim znanjem.
V tem okviru so pomembne tudi ugotovitve o lastništvu prostorov. Po poročanju Večera in Necenzurirano je podjetje Odpad Bistrica nepremičnine kupilo leta 2023, nato pa so sledile spremembe lastništva, med drugim prenos na družbo iz ameriške zvezne države Wyoming. Kakšen je bil namen teh poslovnih odločitev in ali so bile kakorkoli povezane s poznejšim nezakonitim dogajanjem, za zdaj ni ugotovljeno.
Kropec vztraja, da je prostore oddal v najem in da za proizvodnjo ni vedel. Preiskava bo morala zato razjasniti tudi, kdo je dejansko upravljal kompleks, kdo je omogočil uporabo proizvodnih prostorov ter kakšno vlogo so imeli posamezniki in podjetja v verigi poslovnih povezav.
Za milijonskimi posli predvsem človeške žrtve
Čeprav razkritje nezakonite tovarne odpira številna vprašanja o poslovnih povezavah, lastništvu nepremičnin, nadzoru in večmilijonski davčni škodi, ostaja najtežji del zgodbe položaj ljudi, ki so jih preiskovalci našli v industrijski hali. V Slovenijo so prišli z obljubo boljšega življenja in zaslužka, namesto tega pa so se po ugotovitvah policije znašli v razmerah, v katerih jim je bila odvzeta možnost svobodnega odločanja o lastnem življenju.
Primer zato ni zgolj zgodba o ponarejenih cigaretah in izgubljenih davčnih prihodkih. Gre tudi za sum organiziranega izkoriščanja ljudi, ki so bili zaradi svojega ekonomskega položaja posebej ranljivi. Njihova pričevanja in zbrani dokazi bodo pomembni pri ugotavljanju odgovornosti oseb, ki naj bi organizirale in vodile nezakonito dejavnost.
Današnje razkritje lastniškega ozadja tovarne je odprlo novo poglavje obsežne preiskave. Večer in Necenzurirano sta osvetlila povezave industrijskih prostorov s podjetnikom iz Slovenske Bistrice, uradni organi pa morajo zdaj razjasniti, kdo je nezakonito proizvodnjo organiziral, kdo jo je omogočal in kdo je imel od nje korist. Predvsem pa bo moral primer dobiti sodni epilog, ki bo odgovoril tudi na vprašanje odgovornosti za usodo 34 ljudi, ki so namesto obljubljenega dela v Evropi doživeli domnevno prisilno delo in popolno odvisnost od svojih izkoriščevalcev.
