Diplomatski škandal v Združenih narodih: Kubanski predstavniki kričali na ameriškega veleposlanika

Na sedežu Združenih narodov v New Yorku je v ponedeljek prišlo do ostrega diplomatskega spopada med Združenimi državami Amerike in Kubo. Kubanski veleposlanik Ernesto Soberón Guzmán je skupaj z drugimi predstavniki svoje države glasno protestiral proti ameriškemu veleposlaniku Miku Waltzu, potem ko je ta organiziral dogodek s kubanskimi oporečniki in nekdanjimi političnimi zaporniki.

Incident se je zgodil le nekaj dni pred pomembnim glasovanjem o odpravi ameriškega gospodarskega embarga proti Kubi, ki že več kot šest desetletij močno vpliva na življenje prebivalcev karibskega otoka.

Kubanski diplomati pričakali ameriškega veleposlanika

Napetosti so izbruhnile po dogodku z naslovom Cuba Libre, ki ga je v ponedeljek, 19. oktobra, na sedežu Združenih narodov organiziralo ameriško predstavništvo. Na srečanju so sodelovali kubanski oporečniki in nekdanji politični zaporniki, ki so pripovedovali o zapornih kaznih, preganjanju in domnevnih kršitvah človekovih pravic na Kubi.

Kot poroča tiskovna agencija Reuters, so kubanski veleposlanik Ernesto Soberón Guzmán in drugi predstavniki Kube ameriškega veleposlanika Mika Waltza pričakali ob njegovem odhodu z dogodka. Glasno so protestirali, vzklikali in izražali nasprotovanje ameriškemu ravnanju. Dogajanje je pritegnilo pozornost prisotnih diplomatov in novinarjev, saj so se predstavniki dveh držav javno spopadli v prostorih organizacije, katere osrednje poslanstvo je prav diplomatsko reševanje sporov.

Waltz je po incidentu kubanskim predstavnikom očital nadlegovanje, ustrahovanje in snemanje udeležencev dogodka, med katerimi so bili tudi nedavno izpuščeni politični zaporniki. Po njegovem mnenju je bil odziv kubanskih diplomatov dodaten dokaz odnosa oblasti v Havani do političnih nasprotnikov.

Američani predstavili pričevanja o represiji, Kuba govori o provokaciji

Na dogodku so ameriški predstavniki prikazali tudi videoposnetke domnevnega nasilja kubanskih varnostnih organov nad prebivalci. Nekdanji politični zaporniki so opisovali zapiranje in preganjanje zaradi nasprotovanja kubanski oblasti.

Kot poroča Associated Press, sta med udeleženci nastopila tudi kubanska oporečnika Luis Manuel Otero Alcántara in José Daniel Ferrer. Slednji je pripovedoval o večletnem zaporu in dolgotrajni samici. Waltz je prisotne diplomate pozval, naj pri odločanju o ameriškem embargu upoštevajo tudi položaj človekovih pravic na Kubi.

Kubanska stran je dogodek označila za politično provokacijo, s katero naj bi Washington skušal preusmeriti pozornost od posledic ameriških sankcij. Veleposlanik Soberón Guzmán je ZDA obtožil, da s svojo politiko kolektivno kaznujejo kubansko prebivalstvo in gospodarske težave države izkoriščajo za politični pritisk.

Havana že vrsto let zavrača ameriške obtožbe o sistematičnem političnem preganjanju, medtem ko mednarodne organizacije za človekove pravice opozarjajo na zapiranje političnih nasprotnikov, omejevanje svobode izražanja in represijo nad protestniki.

V ozadju glasovanje o ameriškem embargu

Ponedeljkov diplomatski spopad ni bil naključen. Generalna skupščina Združenih narodov bo prihodnji teden ponovno glasovala o resoluciji, ki poziva k odpravi ameriškega gospodarskega, trgovinskega in finančnega embarga proti Kubi.

Resolucijo države članice ZN že desetletja podpirajo z veliko večino. Na zadnjem glasovanju jo je podprlo 165 držav, sedem jih je glasovalo proti. Resolucija sicer ni pravno zavezujoča in sama po sebi ne more odpraviti ameriškega embarga, ima pa velik politični in diplomatski pomen.

Kot poroča Reuters, si administracija predsednika Donalda Trumpa prizadeva prepričati druge države, naj resolucije ne podprejo. Ameriška diplomacija želi razpravo o gospodarskih sankcijah povezati tudi z vprašanjem političnih svoboščin na Kubi, medtem ko Havana vztraja, da je bistvo problema dolgotrajna ameriška gospodarska blokada.

ZDA so embargo proti Kubi uvedle v času hladne vojne. Kljub občasnim poskusom izboljšanja odnosov, zlasti v času predsednika Baracka Obame, omejitve ostajajo pomemben dejavnik v odnosih med državama.

Kubanci se medtem soočajo s hudo gospodarsko krizo

Diplomatski spopad poteka v času, ko se Kuba spopada z izjemno zahtevnimi gospodarskimi razmerami. Državo pestijo pomanjkanje goriva, hrane in zdravil, visoka inflacija ter pogosti izpadi električne energije. Številni prebivalci so zaradi slabih življenjskih razmer v zadnjih letih zapustili državo.

Po poročanju Associated Press je Trumpova administracija dodatno zaostrila pritisk na Kubo z omejevanjem dobave nafte. Kubanske oblasti trdijo, da ameriške sankcije bistveno prispevajo k gospodarskemu zlomu, medtem ko Washington odgovornost pripisuje predvsem gospodarski politiki in političnemu sistemu kubanske vlade.

Dejstvo je, da se posledice gospodarske krize najbolj neposredno kažejo v vsakdanjem življenju prebivalcev. Pomanjkanje osnovnih dobrin, dolgotrajni električni mrki in težave v zdravstvenem sistemu so postali stalnica, politični spor med Washingtonom in Havano pa dodatno otežuje iskanje rešitev.

Glasovanje bo nov preizkus ameriške diplomacije

Generalna skupščina ZN bo razpravo o embargu predvidoma začela 27. oktobra, glasovanje pa je napovedano za 28. oktober. Ameriška administracija želi pred tem pridobiti več podpore svojemu stališču, Kuba pa pričakuje nadaljevanje dolgoletne mednarodne podpore zahtevi po odpravi sankcij.

Ponedeljkov incident kaže, kako zaostreni so odnosi med državama. Medtem ko Washington poudarja kršitve človekovih pravic in represijo kubanskih oblasti, Havana opozarja na gospodarske posledice ameriških omejitev in ZDA obtožuje poseganja v svojo suverenost.

Diplomatski spopad v Združenih narodih tako ni bil zgolj neprijeten incident med veleposlanikoma, temveč odraz dolgoletnega konflikta, ki se znova zaostruje. Prihodnje glasovanje bo pokazalo, koliko držav je Washingtonu uspelo prepričati v spremembo stališča. Za milijone Kubancev, ki se vsak dan soočajo s pomanjkanjem in negotovostjo, pa ostaja bistveno pomembnejše vprašanje, ali bo političnim spopadom sploh sledilo kakšno izboljšanje življenjskih razmer.

Spletno uredništvo Toti Maribor