Trump bi za isto mizo posedel Putina in Xija, Ukrajina pa ne bi bila glavna tema

Ameriški predsednik Donald Trump je pripravljen na srečanje z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom in kitajskim voditeljem Xi Jinpingom, ki bi lahko potekalo že prihodnji mesec na Kitajskem. Toda čeprav je bila zamisel o srečanju povezana tudi z iskanjem rešitve za vojno v Ukrajini, je Trump v ponedeljek poudaril, da želi s predsednikoma govoriti predvsem o jedrskem orožju in razoroževanju.

Pobuda odpira možnost pomembnega diplomatskega srečanja treh svetovnih sil, hkrati pa tudi vprašanje, kakšno mesto bi v takšnih pogovorih sploh imela Ukrajina.

Trump pripravljen na srečanje, vendar pod svojimi pogoji

Donald Trump je v ponedeljek, 19. oktobra, pred Belo hišo novinarjem povedal, da ne nasprotuje tristranskemu srečanju z Vladimirjem Putinom in Xi Jinpingom. Možnost pogovorov se je pojavila pred novembrskim vrhom Azijsko-pacifiškega gospodarskega sodelovanja (APEC), ki bo potekal v kitajskem Shenzhenu.

Kot poroča tiskovna agencija Reuters, je Trump poudaril, da bi bila osrednja tema morebitnega srečanja jedrska razorožitev. Dejal je, da bi se voditelji pogovarjali o jedrskem orožju in zmanjševanju jedrskih zmogljivosti, pri čemer je pripravljenost na srečanje povezal tudi z interesom kitajskega predsednika.

Ameriški predsednik je ob tem pojasnil, da Ukrajina ne bi bila glavni razlog za organizacijo srečanja. Čeprav ni izključil pogovorov o vojni, je poudaril, da si želi predvsem dogovora, ki bi prispeval k zmanjšanju svetovne jedrske nevarnosti. Omenil je tudi možnost razprav o trgovinskih odnosih med tremi državami.

Njegove izjave so pomembne predvsem zato, ker se je v zadnjih dneh v medijih pojavljala možnost, da bi Putin želel srečanje izkoristiti za pogovore o končanju vojne v Ukrajini. Trump je zdaj nakazal, da ima pri morebitnem vrhu drugačne prednostne naloge.

Kremelj potrdil, da so o srečanju že govorili

Možnost srečanja je v ponedeljek komentiral tudi tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov. Kot poroča Reuters, je potrdil, da se je zamisel o tristranskih pogovorih že pojavila, saj bi se lahko vsi trije predsedniki prihodnji mesec udeležili vrha APEC na Kitajskem.

Peskov je ob tem poudaril, da gre za hipotetično možnost in ne za že dogovorjen dogodek. Datum, oblika srečanja in njegov dnevni red še niso potrjeni.

Ameriški Wall Street Journal je pred tem poročal, da je Putin predlagal srečanje treh voditeljev, na katerem bi lahko razpravljali o rešitvi ukrajinskega konflikta. Takšna oblika pogovorov bi bila politično občutljiva, saj bi lahko tri največje svetovne sile razpravljale o evropski varnosti brez neposredne udeležbe ukrajinskega vodstva.

Če bi se srečanje dejansko zgodilo, bi bilo to pomembno tudi zaradi odnosov med Rusijo in Kitajsko. Državi sta v zadnjih letih okrepili gospodarsko in politično sodelovanje, medtem ko se Washington z obema sooča z različnimi strateškimi nesoglasji.

Kitajska ne želi enakih obveznosti kot ZDA in Rusija

Čeprav Trump jedrsko razorožitev predstavlja kot glavno temo morebitnega srečanja, bi lahko prav to področje povzročilo največ težav pri usklajevanju stališč.

Kitajska že dalj časa zavrača ameriške pozive, naj se pridruži tristranskim pogajanjem o omejevanju jedrskega orožja. Kot je 16. oktobra sporočilo kitajsko zunanje ministrstvo, Peking meni, da takšna pogajanja v sedanji fazi niso poštena, razumna ali realistična.

Razlog je predvsem velika razlika med jedrskimi arzenali posameznih držav. Združene države in Rusija imata bistveno več jedrskega orožja kot Kitajska, ki zato vztraja, da bi morali največji jedrski sili najprej prevzeti večji del odgovornosti za zmanjševanje svojih zalog.

Na to opozarja tudi ameriška organizacija Arms Control Association, ki se ukvarja z nadzorom oboroževanja. Njeni predstavniki poudarjajo, da sama napoved pogovorov še ne pomeni napredka, če države ne predstavijo konkretnih predlogov za omejevanje in preverjanje jedrskih zmogljivosti.

Po izteku sporazuma New START svet brez ključnih omejitev

Trumpova pobuda prihaja v posebej občutljivem obdobju za mednarodno jedrsko varnost. Februarja letos se je iztekel sporazum New START, ki je omejeval število strateških jedrskih konic in njihovih nosilcev v ZDA in Rusiji.

S tem je prenehal veljati zadnji veliki dvostranski sporazum o omejevanju strateškega jedrskega orožja med državama. Varnostni strokovnjaki opozarjajo, da odsotnost zavezujočih omejitev povečuje tveganje za novo oboroževalno tekmo, še posebej v času zaostrenih mednarodnih odnosov.

Kot poroča Reuters, Trump meni, da bi dogovor med ZDA, Rusijo in Kitajsko lahko prispeval k zmanjšanju svetovnih napetosti. Toda med politično napovedjo in dejanskim sporazumom je še velika razdalja. Pogajalci bi morali uskladiti obseg omejitev, način nadzora in preverjanja ter različne varnostne interese vseh treh držav.

Posebno vprašanje je, ali bi Kitajska sploh pristala na dogovor, ki bi jo obravnaval enako kot ZDA in Rusijo, čeprav ima manjši jedrski arzenal.

Ukrajina ostaja v negotovosti

Morebitno srečanje odpira tudi pomembna vprašanja za Ukrajino. Trump je v zadnjih dneh ponovno kritiziral ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega in ocenil, da bi moral pogajanja v imenu Ukrajine voditi nekdo drug.

Kot danes poroča Euronews, je ameriški predsednik ob vprašanju o tristranskem srečanju zmanjšal pomen ukrajinske vojne kot osrednje teme pogovorov. Poudaril je, da bi si prizadeval za njeno končanje, vendar je jedrsko razorožitev postavil v ospredje.

Za Kijev bi bilo srečanje, na katerem bi o prihodnosti vojne razpravljali voditelji ZDA, Rusije in Kitajske brez ukrajinskega predstavnika, posebej občutljivo. Ukrajina namreč vztraja, da o njenem ozemlju in varnosti ni mogoče odločati brez njenega sodelovanja.

Pomembno je tudi stališče evropskih držav, ki že ves čas poudarjajo, da mora biti vsak morebitni mirovni dogovor skladen z mednarodnim pravom in upoštevati ukrajinsko suverenost.

Srečanje treh velesil še daleč od potrditve

Čeprav je Trump javno izrazil pripravljenost na pogovore, za zdaj ni potrditve, da bodo ZDA, Rusija in Kitajska res organizirale skupni vrh. Prav tako ni znano, ali bi se Xi Jinping strinjal s srečanjem, katerega osrednja tema bi bila jedrska razorožitev.

Pobuda ima kljub temu velik diplomatski pomen. Morebitni pogovori bi za isto mizo pripeljali voditelje treh držav, katerih odnosi odločilno vplivajo na mednarodno varnost, svetovno trgovino in ravnotežje vojaške moči.

Toda uspeha takšnega srečanja ne bo mogoče meriti zgolj po fotografiji treh predsednikov za isto mizo. Odločilno bo, ali bodo pripravljeni sprejeti konkretne obveznosti glede jedrskega orožja in ali bodo pri razpravah o evropski varnosti upoštevani tudi interesi držav, ki jih morebitni dogovori neposredno zadevajo. Za zdaj je Trumpova pobuda predvsem odprta diplomatska možnost, ne pa že dosežen dogovor.

Spletno uredništvo