Nova cesta med Krškim in Brežicami bi lahko odrezala zemljo 41 kmetijam: Kmetje zahtevajo drugačno traso

Načrtovana državna cesta med Krškim in Brežicami, ki naj bi izboljšala prometno povezavo med mestoma ter razbremenila naselja, je naletela na resno nasprotovanje dela lokalnih kmetov. Po podatkih Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije bi predlagana trasa posegla v približno 60,7 hektarja kmetijskih zemljišč, od tega v 52,18 hektarja površin, evidentiranih za kmetijsko pridelavo. Posledice bi občutilo kar 41 kmetij.

Kmetje opozarjajo, da ne gre zgolj za izgubljene hektarje, temveč za razkosanje obdelovalnih površin, posege v trajne nasade, rastlinjake in namakalne sisteme ter dolgoročno ogrožanje kmetijske dejavnosti. Zato pristojne pozivajo, naj pred dokončno odločitvijo ponovno preučijo možnosti za drugačen potek ceste.

Nova prometna povezava odpira vprašanje prihodnosti kmetijstva

Načrtovanje nove državne ceste med Krškim in Brežicami že vrsto let spremljajo različna vprašanja o njenem poteku, vplivih na okolje in posledicah za lokalne prebivalce. Zdaj so se v ospredje znova postavila kmetijska zemljišča, ki bi jih po oceni Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) načrtovana prometnica trajno ali začasno prizadela. Na novinarski konferenci v Krškem so predstavniki zbornice in lokalni kmetje opozorili, da predlagana trasa posega na kakovostna obdelovalna zemljišča, od katerih so odvisne številne kmetije.

Po podatkih KGZS, ki jih povzema tudi RTV Slovenija, bi cesta posegla v približno 60,7 hektarja kmetijskih zemljišč. Od tega je 52,18 hektarja površin vrisanih v GERK, evidenco grafičnih enot rabe kmetijskih zemljišč, ki se uporablja pri evidentiranju kmetijske pridelave. Gre torej za zemljišča, ki imajo konkretno proizvodno funkcijo in niso zgolj neobdelane površine ob predvidenem cestnem koridorju.

Načrtovana prometnica bi prizadela 41 kmetij, pri čemer se posledice med posameznimi gospodarstvi razlikujejo. Nekatere bi izgubile manjše dele zemljišč, druge pa opozarjajo, da bi jim cesta razdelila večje, doslej sklenjene obdelovalne površine. Takšni posegi lahko pomembno vplivajo na organizacijo dela, uporabo kmetijske mehanizacije in gospodarsko uspešnost pridelave.

Kmetje poudarjajo, da razumejo potrebo po izboljšanju prometnih povezav in razbremenitvi naselij. Nasprotujejo pa rešitvi, pri kateri bi se prometna infrastruktura razvijala na račun najboljših kmetijskih zemljišč, če obstajajo možnosti za manj škodljiv potek trase.

Ne gre samo za hektarje, ampak za preživetje kmetij

Pri načrtovanju večjih infrastrukturnih projektov se vplivi na kmetijstvo pogosto izražajo v številu hektarjev, ki jih bo zasedla nova cesta. Toda kmetje opozarjajo, da takšen podatek ne zajame vseh posledic. Cesta namreč ne zavzame zgolj zemljišča pod asfaltom, temveč lahko preostale parcele razdeli na manjše in manj uporabne dele, oteži dostop do njih ter zmanjša učinkovitost obdelovanja.

Predsednik KGZS Jože Podgoršek je na novinarski konferenci opozoril, da bi načrtovana trasa posegla tudi v trajne nasade, zaščitene s protitočnimi mrežami, ter v že postavljene rastlinjake. Poleg tega bi razdelila večje sklenjene kmetijske površine, ki jih kmetje danes obdelujejo kot celoto. Pri intenzivni kmetijski pridelavi je prav povezanost zemljišč pomembna, saj omogoča učinkovitejšo uporabo strojev, namakalnih sistemov in druge infrastrukture.

Posebej problematična je možnost, da bi nova cesta presekala tudi površine, v katere so kmetje v preteklih letih veliko vlagali. Vzpostavitev sadovnjaka, namakalnega sistema ali rastlinjaka namreč ni kratkoročna odločitev, ampak pogosto rezultat večletnega načrtovanja in finančnih vlaganj. Če prometnica takšno območje razdeli, se lahko zmanjša uporabnost tudi tistega dela zemljišča, ki ga cesta neposredno ne zasede.

Prav zato kmetje opozarjajo, da je treba pri presoji vplivov upoštevati dejansko stanje na terenu. Površina, na kateri poteka intenzivna tržna pridelava hrane, ima za posamezno kmetijo drugačen gospodarski pomen kot zemljišče, ki se uporablja manj intenzivno.

Cesta bi lahko razdelila tudi 14 hektarjev veliko sklenjeno površino

Med konkretnimi primeri, na katere opozarjajo predstavniki kmetov, je tudi približno 14 hektarjev velika sklenjena kmetijska površina, ki bi jo predlagana trasa razdelila. Takšna razdrobljenost bi lahko povzročila dodatne stroške in otežila obdelovanje zemljišč, zlasti tam, kjer se uporablja večja kmetijska mehanizacija.

Kmet Jernej Vokalič, ki se ukvarja z govedorejo in konjerejo, je po poročanju medijev opozoril, da bi cesta njegovi kmetiji presekala tri večje parcele. S tem ne bi izgubil zgolj dela zemljišč, temveč tudi pomemben prostor za obračanje in uporabo kmetijskih strojev. Dodatno tveganje vidi v morebitni degradaciji zemljišč med gradnjo, zaradi katere bi lahko bilo začasno ali dolgoročno oteženo obdelovanje še drugih površin.

Podobno opozarja Jure Bostele, ki se ukvarja z intenzivnim sadjarstvom in zelenjadarstvom. Njegova kmetija je v preteklih letih vlagala v povezovanje zemljišč, postavitev rastlinjakov in vzpostavitev namakalnih sistemov. Predlagani potek ceste bi po njegovih navedbah takšne površine razdelil in pomembno posegel v obstoječo organizacijo pridelave.

Primeri kažejo, da pri razpravi o novi cesti ne gre zgolj za splošno nasprotovanje infrastrukturnemu projektu. Gre za konkretne kmetije, ki imajo na obravnavanih zemljiščih vzpostavljeno proizvodnjo, vanjo vložena sredstva in dolgoročne načrte.

Devet kilometrov ceste, o kateri razpravljajo že dve desetletji

Načrtovanje državne povezovalne ceste med Krškim in Brežicami se je začelo že leta 2006. Projekt je tako v različnih oblikah prisoten približno dve desetletji, v tem času pa so bile obravnavane različne možnosti poteka trase. Trenutni predlog predstavlja šesto različico, ki je aktualna od leta 2024.

Predvidena cesta bi bila dolga približno 9,25 kilometra. Na zahodni strani bi se navezala na rekonstruirano cesto med območjem Vipapa in Nuklearno elektrarno Krško, nato pa bi potekala prek kmetijskih površin, prečkala železniško progo in vodotok Volčji potok ter se približala industrijsko-poslovni coni Brezina. Na vzhodni strani bi se povezala z načrtovano vzhodno obvoznico Brežic.

Namen prometne povezave je izboljšati dostopnost območja, omogočiti ustreznejše povezave z gospodarskimi in industrijskimi conami ter del tranzitnega in drugega prometa preusmeriti iz naselij. Gre za cilje, ki imajo pomemben razvojni pomen za Posavje, zlasti za gospodarsko dejavnost in prometno varnost.

Toda prav dolgotrajnost načrtovanja odpira vprašanje, ali so bile v vseh fazah dovolj natančno proučene možnosti, ki bi omogočile doseganje prometnih ciljev ob manjšem poseganju v rodovitna zemljišča. Kmetje in KGZS menijo, da trenutna rešitev ni najboljša ter da bi bilo mogoče s spremembami trase zmanjšati škodo za kmetijsko pridelavo.

Kmetje ne zavračajo ceste, zahtevajo pa manj škodljivo rešitev

Eden ključnih poudarkov predstavnikov KGZS je, da ne nasprotujejo gradnji nove prometne povezave med Krškim in Brežicami. Zavedajo se, da je izboljšanje cestne infrastrukture pomembno za razvoj regije, prometno varnost in razbremenitev posameznih naselij. Njihova zahteva je predvsem, da se pri izbiri trase enakovredno upošteva tudi pomen kmetijskih zemljišč.

Med predlogi, ki jih podpirajo, je alternativni potek ceste, ki so ga oblikovali krajani Pesja. Ta bi se po njihovih navedbah bolj oddaljil od vasi in v večji meri izkoristil manj kakovostna oziroma že degradirana zemljišča. Kmetje in zbornica so pripravili tudi skupne predloge prilagoditev, s katerimi bi bilo mogoče zmanjšati posege v najbolj kakovostne obdelovalne površine.

Pri tem opozarjajo, da bi morale biti alternative predmet strokovne presoje, ki bi upoštevala tako prometne potrebe kot gospodarske, okoljske in kmetijske posledice. Takšna presoja bi morala pokazati, koliko zemljišč bi posamezna možnost dejansko zasedla, kako bi vplivala na dostop do parcel ter kakšne dodatne stroške bi povzročila kmetijskim gospodarstvom.

Pomembno je, da iz javno predstavljenih podatkov še ni mogoče sklepati, katera alternativa bi bila v celoti najboljša. Za takšno odločitev bi bilo treba primerjati tudi gradbene stroške, prometno učinkovitost, vplive na naselja in druge okoljske omejitve. Kljub temu pa predlogi kmetov predstavljajo pomemben del javne razprave, ki ga pristojni ne bi smeli prezreti.

Javna razgrnitev končana, odločitev o trasi pa še ni dokončna

Predlog državnega prostorskega načrta za novo cestno povezavo je bil javno razgrnjen do 30. septembra 2026. V tem času so lahko zainteresirani posamezniki, organizacije in lokalne skupnosti podali pripombe ter predloge. KGZS je po svojih navedbah konec septembra pristojnemu ministrstvu poslala pripombe, v katerih opozarja na obseg posegov v kmetijska zemljišča in zahteva ponovno presojo možnih rešitev.

Javna razgrnitev je pomembna faza prostorskega načrtovanja, saj omogoča, da se pred sprejetjem dokončnih odločitev preverijo tudi vplivi, ki jih projektna dokumentacija morda ne zajame dovolj podrobno. Pri velikih infrastrukturnih projektih je sodelovanje lokalnega prebivalstva še posebej pomembno, saj ljudje, ki na določenem območju živijo in delajo, pogosto najbolje poznajo praktične posledice posameznih rešitev.

Kmetje zdaj pričakujejo, da bodo njihove pripombe vsebinsko obravnavane in da bodo pristojni ponovno preverili možnosti za manjši poseg v kmetijska zemljišča. Pri tem poudarjajo, da bi lahko tudi manjše prilagoditve trase pomembno zmanjšale škodo, zlasti če bi omogočile ohranitev večjih sklenjenih površin in obstoječe kmetijske infrastrukture.

Dokončna odločitev o poteku ceste še ni sprejeta, zato ostaja prostor za strokovno razpravo in morebitne spremembe. Prav od nadaljnjega postopka bo odvisno, ali bodo zahteve kmetov vplivale na končno rešitev.

Slovenija izgublja rodovitna zemljišča, nadomestiti pa jih ni preprosto

Razprava o cesti med Krškim in Brežicami odpira tudi širše vprašanje varovanja kmetijskih zemljišč v Sloveniji. Rodovitna zemlja je omejen naravni vir, ki ga ni mogoče preprosto nadomestiti, ko ga prekrijejo asfalt, beton ali drugi infrastrukturni objekti. Njena vrednost ni povezana zgolj s trenutno tržno ceno, temveč tudi z dolgoročno možnostjo pridelave hrane.

To je posebej pomembno v času, ko se Slovenija sooča z izzivi prehranske samooskrbe. Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije je bila stopnja samooskrbe z nekaterimi pomembnimi skupinami rastlinskih pridelkov v letu 2025 razmeroma nizka. Slovenija je tako doma pridelala le del sadja, zelenjave in krompirja, ki jih prebivalci porabimo. Takšne razmere kažejo, zakaj je ohranjanje kakovostnih obdelovalnih zemljišč pomembno tudi z vidika dolgoročne prehranske varnosti.

Pri tem seveda ni mogoče trditi, da bi izguba 52 hektarjev zemljišč sama po sebi odločilno vplivala na nacionalno samooskrbo. Lahko pa ima zelo velike posledice za posamezne kmetije in lokalno pridelavo. Če gre za intenzivno obdelovane površine z vzpostavljenimi namakalnimi sistemi, rastlinjaki in trajnim nasadi, je lahko njihova gospodarska vrednost bistveno večja, kot bi sklepali zgolj iz velikosti zemljišča.

Zato je pomembno, da se pri načrtovanju infrastrukture ne upošteva samo površina neposrednega posega, temveč tudi kakovost tal, obstoječa pridelava, dostopnost zemljišč in vpliv na nadaljnje delovanje kmetij.

Ali lahko Posavje dobi boljšo cesto, ne da bi pri tem izgubilo najboljšo zemljo?

Posavje potrebuje sodobno prometno infrastrukturo, ki bo omogočala gospodarski razvoj, varnejši promet in boljšo povezanost naselij. Toda regija ima tudi pomembno kmetijsko dejavnost, ki je odvisna od kakovostnih zemljišč, dostopa do vode in možnosti dolgoročnega načrtovanja pridelave. Pri načrtovani cesti med Krškim in Brežicami sta se ti dve razvojni potrebi znašli v neposrednem nasprotju.

Po eni strani nova cesta obljublja izboljšanje prometnih povezav in razbremenitev naselij, po drugi pa bi lahko po ocenah KGZS posegla v več kot 60 hektarjev kmetijskih zemljišč in prizadela 41 kmetij. Pri tem je pomembno, da kmetje ne zahtevajo ustavitve projekta, temveč strokovno preverjanje možnosti, ki bi omogočile manj škodljiv potek trase.

Prav zato bi morala biti nadaljnja razprava usmerjena v iskanje rešitve, ki bo upoštevala oba javna interesa. Razvoj prometne infrastrukture in ohranjanje kmetijske pridelave namreč nista nujno izključujoča cilja, če se prostorsko načrtovanje izvaja premišljeno, pregledno in ob sodelovanju prizadetih.

Vprašanje načrtovane ceste med Krškim in Brežicami zato ni zgolj, kje bo potekalo novih devet kilometrov asfalta. Gre tudi za odločitev, kakšno prihodnost bo imela kmetijska pridelava na območju, kjer družine že desetletja obdelujejo zemljo in vanjo vlagajo. Cesta lahko izboljša življenje prebivalcev, vendar bi morala biti načrtovana tako, da za seboj ne pusti nepotrebno razkosanih njiv, izgubljenih nasadov in kmetij, ki bodo težje nadaljevale svoje delo.

Spletno uredništvo Naša Dolenjska