V Vitovljah praznovali 30 let Praznika kostanja: Zgodba, ki je povezala generacije in več kot 80.000 obiskovalcev

Vitovlje so minuli konec tedna zaživele v znamenju prav posebnega jubileja. Tradicionalni Praznik kostanja, ki že tri desetletja povezuje domačine in privablja obiskovalce od blizu in daleč, je letos doživel svojo 30. izvedbo. Prireditev, ki se je leta 1997 začela kot enodnevno druženje ob domačem kostanju, je prerasla v eno najbolj prepoznavnih jesenskih praznovanj na Goriškem.

Ob jubileju je organizatorjem in prostovoljcem čestital tudi novogoriški župan Samo Turel, ki je poudaril njihovo dolgoletno predanost ter pomen sodelovanja med društvom, krajevno skupnostjo in občino.

Trideset let tradicije, ki se je začela z domačim kostanjem

V Vitovljah je bil minuli konec tedna, 17. in 18. oktobra, v znamenju kostanja, glasbe, druženja in obujanja spominov. Kulturno turistično društvo Vitovlje je pripravilo jubilejni 30. Praznik kostanja, ki ima v življenju kraja posebno mesto. V treh desetletjih je prireditev postala veliko več kot jesenski dogodek, saj povezuje različne generacije, ohranja lokalno dediščino in predstavlja pomemben del družabnega utripa tega dela Goriške.

Začetki praznika segajo v leto 1997, ko so domačini prvič pripravili enodnevno prireditev, posvečeno kostanju. Pobuda je bila tesno povezana z vitovskim maronom, avtohtono sorto kostanja, po kateri so Vitovlje posebej prepoznavne. Zaradi dobrega odziva obiskovalcev so organizatorji program pozneje razširili na dva dni, praznik pa je postopoma postal stalnica tretjega oktobrskega konca tedna.

Skozi leta se je spreminjala podoba prireditve, širila se je ponudba, na odru so se zvrstili številni glasbeni izvajalci, toda njeno bistvo je ostalo enako. V ospredju so domači kraj, kostanj, druženje in prostovoljno delo ljudi, ki vsako leto poskrbijo, da tradicija živi naprej.

Več kot 25 ton kostanja in 80.000 obiskovalcev

Ob letošnjem jubileju so organizatorji predstavili tudi številke, ki nazorno prikazujejo, kako velika zgodba je v treh desetletjih nastala v Vitovljah. Po podatkih Kulturno turističnega društva Vitovlje so v tem obdobju spekli več kot 25 ton kostanja, gostili več kot 50 različnih glasbenih skupin in izvajalcev iz Slovenije ter Hrvaške, pri organizaciji pa je sodelovalo več kot 250 prostovoljcev.

Posebej zgovoren je podatek o obiskovalcih. V treh desetletjih naj bi Praznik kostanja obiskalo več kot 80.000 ljudi, kar potrjuje, da je dogodek že zdavnaj presegel meje domačega kraja. V Vitovlje prihajajo obiskovalci iz širše Goriške, drugih slovenskih krajev in tudi iz zamejstva, saj je praznik postal prepoznaven del jesenske ponudbe Vipavske doline.

Za temi številkami pa se skriva predvsem veliko dela, ki ga obiskovalci pogosto niti ne opazijo. Priprava prireditvenega prostora, organizacija nastopov, postavitev stojnic, peka kostanja, skrb za obiskovalce in pospravljanje po koncu dogodka zahtevajo številne prostovoljne ure. Prav pripravljenost domačinov, da leto za letom namenjajo svoj čas skupnemu cilju, je eden ključnih razlogov, da je prireditev obstala in se razvijala.

Župan Samo Turel: Generacije se menjajo, predanost ostaja

Jubileja se je s posebno objavo dotaknil tudi župan Mestne občine Nova Gorica Samo Turel, ki je izpostavil dolgoletno delo organizatorjev in njihovo vztrajnost. Poudaril je, da se generacije sicer menjajo, prizadevni prostovoljci Kulturno turističnega društva Vitovlje pa že 30 let skrbijo za organizacijo praznika, ki vsako leto privabi številne obiskovalce.

Župan je ob tej priložnosti čestital društvu in Krajevni skupnosti Osek-Vitovlje, ki sodeluje pri podpori prireditvi. Ob tem je izpostavil tudi podporo Mestne občine Nova Gorica, ki pomaga ohranjati to pomembno lokalno tradicijo.

Njegovo sporočilo opozarja na pomemben vidik življenja manjših krajev. Tradicionalne prireditve niso samoumevne, temveč so rezultat sodelovanja ljudi, društev, krajevnih skupnosti in lokalne samouprave. Brez takšne povezanosti bi številni dogodki, ki danes predstavljajo pomemben del kulturne in turistične ponudbe, težko ohranili svojo kontinuiteto.

Podpora občine in krajevne skupnosti je zato pomembna tudi z vidika dolgoročnega razvoja prireditve. Društvom omogoča lažje načrtovanje dejavnosti, hkrati pa potrjuje, da ima ohranjanje lokalnih običajev pomembno mesto v širšem razvoju občine.

Jubilejni konec tedna z znanimi glasbenimi imeni

Letošnji jubilej so v Vitovljah zaznamovali z dvodnevnim programom na prireditvenem prostoru pri športnem igrišču. Sobotni večer je bil namenjen predvsem glasbenemu druženju, za katerega so bili napovedani Miran Rudan z zasedbo inDesign, skupina Kingston in DJ Domači.

Nedeljski program je bil zasnovan širše in namenjen obiskovalcem vseh generacij. Poleg ponudbe pečenega in surovega kostanja so organizatorji pripravili stojnice domače in umetne obrti, razstavo kostanja, razstavo in srečelov peciva, bogat srečelov ter različne dejavnosti za otroke. V ponudbi niso manjkale niti tradicionalne jedi, med njimi kostanjevi štruklji.

Posebno simboliko je imel nastop skupine Čuki, ki je sodelovala že na prvem Prazniku kostanja leta 1997. Njihova vrnitev na jubilejno prireditev je tako povezala začetke praznika z njegovim današnjim obsegom. Nedeljski program je vključeval tudi nastop plesne skupine EL1, otroški glasbeni program in večerno zabavo.

Prireditev je potekala pod velikim šotorom, kar organizatorjem omogoča izvedbo programa tudi ob manj ugodnih jesenskih vremenskih razmerah. Nedeljski obisk je bil brezplačen, s čimer je praznik ostal dostopen širokemu krogu obiskovalcev.

Vitovski maron kot del naravne in kulturne dediščine

Posebnost Praznika kostanja je njegova povezanost z lokalnim okoljem. Vitovlje niso naključno postale prizorišče takšnega dogodka, saj je območje znano po vitovskem maronu, avtohtoni sorti kostanja, ki je pomemben del tamkajšnje naravne in kulturne dediščine.

Kostanj je imel v preteklosti v številnih slovenskih krajih pomembno prehransko vlogo, danes pa predstavlja tudi simbol jeseni, domačnosti in druženja. V Vitovljah je prav ta sadež postal osrednja nit prireditve, ki obiskovalcem približuje lokalne posebnosti in spodbuja zanimanje za domače okolje.

Praznik ima zato tudi širši turistični pomen. Obiskovalci, ki pridejo zaradi kostanja in zabavnega programa, lahko ob tem spoznavajo Vitovlje, njihove naravne zanimivosti in kulturno dediščino. Kraj je med drugim znan po cerkvi Marijinega vnebovzetja na Vitovskem hribu, ki je ena njegovih najbolj prepoznavnih znamenitosti.

Prav povezovanje lokalne kulinarike, dediščine in družabnega življenja je ena od prednosti tradicionalnih prireditev. Te lahko obiskovalcem ponudijo pristnejšo izkušnjo kraja, kot bi jo dobili zgolj z ogledom posamezne turistične znamenitosti.

Društvo, ki že skoraj štiri desetletja skrbi za življenje kraja

Kulturno turistično društvo Vitovlje ima še daljšo zgodovino kot sam Praznik kostanja. Njegovi začetki segajo v osemdeseta leta prejšnjega stoletja, ko so domačini ob obnovi vitovske cerkve začeli organizirati družabna srečanja in druge dogodke. Društvo je bilo uradno ustanovljeno leta 1988, njegova temeljna naloga pa je postalo ohranjanje kulturne dediščine ter organiziranje krajevnih praznovanj.

V naslednjih desetletjih so člani društva razvijali različne dejavnosti, s katerimi so povezovali domačine in predstavljali zanimivosti kraja. Med najbolj prepoznavnimi je prav Praznik kostanja, ki je sčasoma postal največja društvena prireditev.

Takšno delo ima pomembno vlogo pri ohranjanju življenja na podeželju. Društva ustvarjajo priložnosti za sodelovanje različnih generacij, prenašanje znanja in izkušenj ter vključevanje mladih v dejavnosti lokalne skupnosti. Obenem ohranjajo običaje, ki bi brez njihovega prizadevanja lahko postopoma zamrli.

V Vitovljah je posebej dragoceno, da so organizatorji uspeli prireditev razvijati, ne da bi pri tem izgubila svojo prvotno povezanost z domačim krajem. Tudi po tridesetih letih je njeno jedro prostovoljno delo, ki temelji na pripadnosti skupnosti.

Tridesetletnica je predvsem praznik ljudi

Čeprav so kostanj, glasba in spremljevalni program najbolj vidni deli prireditve, je 30. obletnica Praznika kostanja predvsem priznanje ljudem, ki so ga ustvarjali. Od prvih organizatorjev leta 1997 do današnjih prostovoljcev so številne generacije prispevale k temu, da se je dogodek ohranil in postal prepoznaven daleč zunaj Vitovelj.

Prav to je v svoji čestitki poudaril tudi novogoriški župan Samo Turel. Njegova zahvala Kulturno turističnemu društvu Vitovlje in Krajevni skupnosti Osek-Vitovlje je hkrati priznanje vsem, ki so skozi leta sodelovali pri pripravi prireditve in ohranjanju njene tradicije.

Letošnji jubilej tako ni bil le priložnost za praznovanje preteklosti, temveč tudi pogled v prihodnost. Za nadaljevanje zgodbe bo pomembno, da se v organizacijo še naprej vključujejo mlajše generacije, ki bodo lahko izkušnje svojih predhodnikov nadgradile z novimi idejami.

Trideset let Praznika kostanja v Vitovljah dokazuje, da za velike zgodbe niso vedno potrebni veliki kraji. Včasih so dovolj dobra zamisel, domača tradicija in ljudje, ki so pripravljeni stopiti skupaj. Več kot 25 ton pečenega kostanja, 80.000 obiskovalcev in nešteto prostovoljnih ur je ustvarilo praznik, ki danes ni več le dogodek v koledarju, temveč pomemben del identitete Vitovelj in celotne Goriške.