Eksplozije in goreči tankerji v Hormuški ožini: Iran poroča o novih napadih, svet zaskrbljen zaradi nafte

Razmere v eni najpomembnejših pomorskih poti na svetu se še naprej zaostrujejo. Potem ko je Iran konec tedna sporočil, da sta v Hormuški ožini dva velika naftna tankerja zadela morski mini in zagorela, je iranska revolucionarna garda danes poročala o novem podobnem incidentu. Po njenih navedbah je eksplozija odjeknila v strojnici tankerja, ki naj bi plul po poti brez dovoljenja Teherana.

Neodvisne potrditve vseh dogodkov za zdaj ni, stopnjevanje napetosti pa povečuje strah pred nadaljnjimi motnjami v svetovni oskrbi z nafto in novimi podražitvami energentov.

Iran poroča o novi eksploziji: Tanker naj bi zagorel po trčenju z morsko mino

Iranska revolucionarna garda je v ponedeljek, 19. oktobra, sporočila, da je naftni tanker v južnem delu Hormuške ožine zadel morsko mino, zaradi česar naj bi v njegovi strojnici odjeknila eksplozija in izbruhnil požar. Po navedbah iranskih državnih medijev je ladja uporabljala plovno pot, ki je Teheran ne priznava kot dovoljeno, pred prehodom skozi območje pa naj bi izključila navigacijske in identifikacijske sisteme.

Iranska stran trdi, da je tanker s tem kršil pravila, ki jih je uvedla za plovbo skozi strateško pomembno ožino. Podrobnosti o identiteti ladje, njeni zastavi, lastniku, številu članov posadke in morebitnih poškodovanih niso bile objavljene. Prav tako ni jasno, kolikšna je nastala škoda in ali je prišlo do izlitja nafte v morje.

Novico je danes povzela francoska tiskovna agencija AFP, o njej pa poročata tudi Anadolu in drugi tuji mediji. Vendar so ključne informacije za zdaj znane predvsem iz izjav iranske revolucionarne garde. Neodvisni viri niso potrdili vseh okoliščin domnevnega trčenja z morsko mino, zato ni mogoče z gotovostjo trditi, kaj je povzročilo požar.

Posebno pozornost vzbuja tudi dejstvo, da se je današnje sporočilo pojavilo po podobnih poročilih konec tedna. Zaradi nepopolnih podatkov o ladjah za zdaj ni mogoče zanesljivo ugotoviti, ali gre v vseh objavah za ločene dogodke ali pa se nekatere informacije nanašajo na iste incidente.

Dva velika tankerja naj bi prevažala po dva milijona sodov nafte

Že v soboto, 17. oktobra, je iranska revolucionarna garda sporočila, da sta dva velika naftna tankerja med plovbo skozi Hormuško ožino zadela morski mini in zagorela. Po navedbah iranske državne tiskovne agencije IRNA naj bi vsak od njiju prevažal približno dva milijona sodov surove nafte. Gre za količino, ki ponazarja velikost plovil in pomen tovrstnega pomorskega prevoza za svetovno energetsko trgovino.

Iranska stran je trdila, da sta tankerja poskušala uporabiti nedovoljeno pot skozi ožino, pri čemer naj bi izključila sisteme za določanje položaja in radarsko opremo. Po poročanju Reutersa naj bi ena od ladij po trčenju z mino ostala negibna. Vendar agencija ni mogla neodvisno potrditi iranskih navedb o incidentih.

Prav pomanjkanje preverljivih informacij je eden ključnih problemov pri spremljanju dogajanja. Brez imen ladij, podatkov o njihovih lastnikih in neodvisnih poročil o škodi je težko ugotoviti dejanski obseg nesreč. Prav tako ni potrjeno, koliko nafte je bilo na prizadetih tankerjih ob dogodkih in ali je prišlo do njenega iztekanja.

Kljub temu poročila vzbujajo veliko zaskrbljenost, saj morebitna prisotnost morskih min predstavlja posebno nevarnost za trgovske ladje. Morska mina lahko povzroči hude poškodbe trupa ali strojnih prostorov, njena prisotnost pa lahko ogrozi tudi ladje, ki niso neposredno povezane z vojaškimi operacijami.

Iran zaostruje pravila, ZDA zavračajo njegove zahteve

Dogajanje je povezano z vojaškim spopadom med Iranom ter Združenimi državami Amerike in Izraelom, ki se je začel konec februarja. Konflikt je močno vplival na varnost plovbe skozi Hormuško ožino, saj Iran vztraja pri nadzoru nad prehodom ladij, Združene države pa takšne omejitve zavračajo.

Teheran zahteva, da ladje za plovbo skozi ožino pridobijo njegovo dovoljenje in uporabljajo poti, ki jih določa iranska stran. Iranska revolucionarna garda opozarja, da bodo plovila, ki izključujejo navigacijske in identifikacijske sisteme, obravnavana kot nevarna oziroma sovražna.

Ameriška stran ima povsem drugačno stališče. Poveljnik ameriškega centralnega poveljstva CENTCOM, admiral Brad Cooper, je v petek poudaril, da Združene države skupaj z regionalnimi partnericami zagotavljajo varnost plovbe in da Hormuška ožina ostaja odprta za trgovski promet. Washington zavrača iranske trditve o izključnem nadzoru nad območjem.

Spor se tako ne nanaša samo na posamezne tankerje, temveč tudi na širše vprašanje svobode plovbe skozi eno najpomembnejših mednarodnih pomorskih poti. Zaradi nasprotujočih si zahtev se trgovske ladje znajdejo v izjemno zahtevnem položaju, saj morajo pri načrtovanju poti upoštevati tako vojaška tveganja kot pravila in opozorila različnih strani.

V zadnjih dneh poškodovane tudi druge trgovske ladje

Nevarnost v Hormuški ožini ni omejena samo na naftne tankerje. Reuters je poročal, da sta v sredo, 14. oktobra, v bližini ožine po zadetkih izstrelkov v ločenih incidentih potonili kontejnerska ladja in ladja za prevoz razsutega tovora. Dogodka kažeta, da so ogrožene različne vrste trgovskih plovil, ne le tista, ki prevažajo nafto.

Britanski center za spremljanje pomorske trgovine UKMTO je poročal tudi o incidentu severovzhodno od savdskega pristanišča Džubajl, kjer naj bi tanker zadela neznana izstreljena naprava. Po dostopnih podatkih je bila posadka evakuirana na varno, okoljske škode pa v tem primeru niso zaznali.

Takšni dogodki povečujejo negotovost med ladjarji, zavarovalnicami in podjetji, ki so odvisna od pomorskega prevoza. Tudi kadar posamezna ladja ni neposredno ogrožena, lahko povečano tveganje povzroči spremembe plovnih poti, dodatne varnostne ukrepe, višje stroške zavarovanja in zamude pri dostavi tovora.

Za svetovno gospodarstvo je pomembno predvsem to, da dolgotrajne motnje v pomorskem prometu ne vplivajo samo na dobavo energentov, temveč tudi na cene prevoza in zanesljivost mednarodnih dobavnih verig.

Zakaj je Hormuška ožina tako pomembna za ves svet?

Hormuška ožina leži med Iranom na severu ter Omanom in Združenimi arabskimi emirati na jugu. Povezuje Perzijski zaliv z Omanskim zalivom in naprej z Arabskim morjem. Gre za eno ključnih pomorskih ozkih grl svetovne trgovine, saj skozi njo poteka velik del izvoza nafte in utekočinjenega zemeljskega plina iz držav Perzijskega zaliva.

Po podatkih ameriške Uprave za energetske informacije je skozi Hormuško ožino v zadnjih letih potekal prevoz približno petine svetovne porabe nafte oziroma pomembnega deleža svetovne pomorske trgovine z nafto. Posebej odvisne od te poti so države, ki uvažajo energente iz Savdske Arabije, Iraka, Kuvajta, Združenih arabskih emiratov in drugih proizvajalk v regiji.

Nekatere države imajo sicer na voljo cevovode, s katerimi lahko del nafte preusmerijo mimo Hormuške ožine, vendar te zmogljivosti ne morejo v celoti nadomestiti običajnega pomorskega prometa. Prav zato lahko daljše omejitve plovbe povzročijo motnje, ki jih občutijo tudi države daleč od Bližnjega vzhoda.

Pomen ožine je še posebej velik zato, ker svetovna energetska trgovina temelji na stalnih in predvidljivih dobavah. Že sama možnost večjih motenj lahko vpliva na pričakovanja trgovcev, gibanje cen nafte in odločanje podjetij, ki morajo vnaprej načrtovati nabavo energentov.

Bi lahko posledice občutili tudi slovenski vozniki?

Čeprav je Hormuška ožina od Slovenije oddaljena več tisoč kilometrov, se lahko posledice dogajanja v njej posredno prenesejo tudi na slovenski trg goriv. Naftni trg je globalen, zato pomembne motnje v oskrbi ali povečana negotovost vplivajo na cene surove nafte, iz katerih se nato oblikujejo tudi veleprodajne cene naftnih derivatov.

Če bi se razmere v Hormuški ožini še poslabšale in bi prišlo do dodatnega zmanjšanja dobav, bi to lahko povzročilo nov pritisk na svetovne cene nafte. Višje nabavne cene se lahko sčasoma prenesejo tudi v cene bencina, dizelskega goriva in kurilnega olja, vendar takšen prenos ni takojšen in ni odvisen samo od enega dogodka.

Na končno ceno goriv v Sloveniji vplivajo tudi gibanje cen naftnih derivatov na mednarodnih trgih, razmerje med evrom in ameriškim dolarjem, davki, trošarine in način državne regulacije. Zato iz poročil o gorečih tankerjih ni mogoče neposredno sklepati, za koliko bi se lahko podražil liter goriva na slovenskih bencinskih servisih.

Vendar so razmere v Hormuški ožini pomembne tudi za Slovenijo, saj dolgotrajno draženje energentov lahko vpliva na prevozne stroške, ogrevanje, proizvodnjo in cene blaga. Če se podraži energija, se lahko pritisk postopoma prenese tudi na druga področja gospodarstva.

Nevarnost ni samo gospodarska, temveč tudi okoljska

Poročila o tankerjih, ki naj bi prevažali po približno dva milijona sodov nafte, odpirajo tudi vprašanje morebitne okoljske škode. Veliki tankerji prevažajo izjemne količine surove nafte, zato lahko resnejša poškodba plovila predstavlja veliko tveganje za morsko okolje.

V primeru požara ali eksplozije obstaja nevarnost, da bi se poškodovali rezervoarji s tovorom in bi nafta iztekla v morje. Takšno onesnaženje lahko ogrozi morsko življenje, obalne ekosisteme, ribištvo in druge dejavnosti, ki so odvisne od zdravega morskega okolja. Sanacija večjih naftnih razlitij je zahtevna, dolgotrajna in lahko zelo draga.

Vendar je pri trenutnih incidentih treba ostati previden. Iranska revolucionarna garda ni objavila dovolj podatkov, da bi bilo mogoče zanesljivo oceniti morebitno okoljsko škodo. Prav tako ni neodvisno potrjenih informacij o obsežnem izlitju nafte s tankerjev, o katerih je poročala konec tedna.

Zato je mogoče govoriti o resnem okoljskem tveganju, ne pa o že potrjeni ekološki katastrofi. Za takšno oceno bi bili potrebni podatki o poškodbah ladij, morebitnem iztekanju tovora in rezultatih neodvisnega spremljanja stanja morja.

Svet čaka na odgovore, razmere pa ostajajo nepredvidljive

Poročila o novih eksplozijah in požarih prihajajo v času, ko so odnosi med Iranom in Združenimi državami izjemno napeti. Iranske oblasti vztrajajo, da imajo pravico določati pogoje za plovbo skozi Hormuško ožino, ameriška stran pa zatrjuje, da bo skupaj z zaveznicami zagotavljala svobodo plovbe.

Za zdaj ostaja odprtih več ključnih vprašanj. Ni jasno, katere ladje naj bi bile prizadete v zadnjih incidentih, koliko ljudi je bilo na njih, ali so bile posadke poškodovane in kakšna je dejanska škoda. Prav tako ni mogoče neodvisno potrditi vseh iranskih navedb o morskih minah in kršitvah plovnih pravil.

Prav zaradi teh nejasnosti je potrebna previdnost pri razumevanju informacij, ki prihajajo z območja spopadov. Vojaške izjave posameznih strani so lahko pomemben vir podatkov, vendar jih ni mogoče samodejno obravnavati kot dokončno potrjena dejstva.

Kljub temu je sporočilo zadnjih dogodkov jasno: varnost pomorskega prometa skozi Hormuško ožino ostaja močno ogrožena. Vsak nov incident povečuje tveganje za posadke, ladje in svetovno oskrbo z energenti. Če se napetosti ne bodo umirile, posledic morda ne bodo občutili samo ladjarji in naftna podjetja, temveč tudi gospodinjstva in vozniki po svetu, vključno s Slovenijo.