Razmere na Bližnjem vzhodu se znova zaostrujejo. Egipt je v nedeljo, 18. oktobra, po zasedanju najvišjega organa za nacionalno varnost sporočil, da je pripravljen Savdski Arabiji zagotoviti potrebno pomoč pri obrambi pred napadi jemenskih hutijevcev. Predsednik Abdel Fatah Al Sisi je zahteval tudi izredno obravnavo v parlamentu, ki bi lahko omogočila uporabo egiptovskih oboroženih sil v podporo Rijadu.
Odločitev prihaja po napadih na savdsko letališče in naftno infrastrukturo ter odpira vprašanje, ali bi se lahko vojna v Jemnu razširila v še obsežnejši regionalni spopad.
Egipt sprejel pomembno politično odločitev
Egiptovski svet za nacionalno obrambo, ki mu predseduje predsednik Abdel Fatah Al Sisi, je v nedeljo obravnaval vse nevarnejše razmere v Savdski Arabiji in širši regiji. Po zasedanju je egiptovsko predsedstvo sporočilo, da je država pripravljena svoji dolgoletni zaveznici zagotoviti potrebno podporo za zaščito njene varnosti, stabilnosti in ozemeljske celovitosti.
Odločitev predstavlja pomemben politični signal, saj ima Egipt eno največjih in najmočnejših vojsk v arabskem svetu. Morebitno neposredno sodelovanje egiptovskih oboroženih sil bi lahko vplivalo na razmerje moči v konfliktu, ki že vrsto let pretresa Jemen in njegove sosede.
Vendar je treba poudariti, da napoved podpore še ne pomeni začetka egiptovskega vojaškega posredovanja. Za uporabo oboroženih sil zunaj države so potrebni nadaljnji postopki, poleg tega je Kairo svojo pripravljenost povezoval z morebitno prošnjo Savdske Arabije.
Predsednik Al Sisi je zato zahteval nujno parlamentarno obravnavo, na kateri bi poslanci odločali o ustreznih pooblastilih. Po informacijah Reutersa so se razprave o tem nadaljevale tudi po prvotno predvidenem nedeljskem zasedanju.
To pomeni, da je politična pripravljenost Egipta jasno izražena, vendar obseg morebitne vojaške pomoči še ni dokončno določen.
Napadi na letališča in naftne objekte povečujejo pritisk
Egiptovska odločitev je neposredno povezana z zaostrovanjem napadov hutijevcev, jemenskega gibanja, ki ga podpira Iran. V zadnjih tednih so hutijevci z brezpilotnimi letalniki in raketami napadali savdsko prometno in energetsko infrastrukturo, med drugim mednarodno letališče v Rijadu in objekte državne naftne družbe Saudi Aramco.
Napadi so povzročili smrtne žrtve, številne poškodbe in motnje v letalskem prometu. Po poročanju Associated Press je bilo v zadnjem valu napadov v Savdski Arabiji ubitih najmanj 19 ljudi, prizadetih pa je bilo tudi veliko letalskih povezav.
Napadi na civilno infrastrukturo so posebej zaskrbljujoči, ker lahko njihove posledice presežejo območje neposrednega spopada. Letališča, energetski objekti in prometna vozlišča so pomembni za delovanje gospodarstva, njihovo poškodovanje pa lahko povzroči motnje v oskrbi in mednarodnem prometu.
Savdska Arabija je ena najpomembnejših svetovnih izvoznic nafte, zato vsako večje ogrožanje njene proizvodnje ali transportnih poti spremljajo tudi mednarodni energetski trgi.
Obenem ostaja odprto vprašanje, ali bi dodatna vojaška podpora zaveznikov zmanjšala število napadov ali pa bi lahko povzročila nove povračilne ukrepe in nadaljnje širjenje spopadov.
Vojna v Jemnu se je znova razplamtela
Jemen je že več kot desetletje prizorišče enega najtežjih oboroženih konfliktov na Bližnjem vzhodu. Hutijevci nadzorujejo pomemben del države, medtem ko mednarodno priznano jemensko vlado podpirajo Savdska Arabija in njeni zavezniki.
Po obdobju relativnega zatišja so se letos spopadi ponovno okrepili. Posebej pomembno je območje ob Rdečem morju in ožini Bab al Mandab, ki povezuje Rdeče morje z Adenskim zalivom in je ena strateško najpomembnejših pomorskih poti na svetu.
Nadzor nad tem območjem ima velik vojaški in gospodarski pomen. Skozi ožino poteka pomemben del mednarodnega ladijskega prometa, zato lahko nestabilnost vpliva na prevozne poti med Evropo in Azijo ter poveča stroške pomorskega transporta.
Hutijevci so v zadnjih mesecih okrepili svoje vojaške aktivnosti, sile mednarodno priznane jemenske vlade pa so ob podpori Savdske Arabije sprožile protiofenzivo. Spopadi so povzročili številne žrtve na obeh straneh, pri čemer se razmere še naprej hitro spreminjajo.
V takšnem okolju bi morebitna vključitev dodatnih regionalnih vojaških sil lahko pomenila pomembno spremembo dosedanje dinamike konflikta.
Zakaj je Egipt pripravljen pomagati?
Egipt in Savdska Arabija imata tesne politične, gospodarske in varnostne odnose. Rijad je v preteklosti Kairu zagotavljal obsežno finančno pomoč, naložbe in druge oblike gospodarske podpore, obe državi pa sodelujeta pri številnih regionalnih vprašanjih.
Egipt je bil tudi del koalicije, ki je leta 2015 pod vodstvom Savdske Arabije posredovala v Jemnu, čeprav je bila njegova neposredna bojna vloga omejena.
Sedanja pripravljenost na pomoč zato ni povsem nov element egiptovske zunanje politike, temveč nadaljevanje dolgoletnega varnostnega sodelovanja. Vendar je položaj danes drugačen zaradi širših regionalnih napetosti, povezanih tudi s konfliktom z Iranom.
Al Sisi je že v soboto poudaril, da Egipt ne želi napadati drugih držav in da govori izključno o obrambni pomoči. Takšna opredelitev je pomembna, saj želi Kairo svojo odločitev predstaviti kot zaščito zaveznice, ne kot napoved nove vojaške ofenzive.
Toda tudi obrambno sodelovanje lahko v zaostrenih regionalnih razmerah povzroči odzive drugih udeležencev konflikta. Zato bodo nadaljnje odločitve odvisne tako od razvoja razmer na terenu kot od diplomatskih pogovorov med regionalnimi državami.
Pomembna tudi vloga Združenih arabskih emiratov
Vzporedno z egiptovsko odločitvijo so potekali tudi diplomatski pogovori med Savdsko Arabijo in Združenimi arabskimi emirati. Savdski obrambni minister se je v nedeljo srečal s predsednikom Združenih arabskih emiratov, pogovori pa so bili namenjeni krepitvi sodelovanja ob vse nevarnejših regionalnih razmerah.
Odnosi med državama so v preteklosti vključevali tudi različna stališča glede posameznih političnih in vojaških skupin v Jemnu. Zato usklajevanje njunih varnostnih interesov ni samoumevno.
Sedanje diplomatske aktivnosti kažejo, da Savdska Arabija išče širšo regionalno podporo pri soočanju z napadi hutijevcev. Vendar za zdaj ni mogoče sklepati, da bo nastala nova skupna vojaška operacija ali da bodo vse države sodelovale na enak način.
Razlika med diplomatsko podporo, obveščevalnim sodelovanjem, zagotavljanjem obrambne opreme in neposrednim sodelovanjem vojaških enot je namreč velika.
Prav podrobnosti morebitnih dogovorov bodo odločilne za oceno, kako daleč so regionalne države pripravljene iti.
Kaj lahko zaostrovanje pomeni za Evropo in Slovenijo?
Čeprav se konflikt odvija daleč od Slovenije, bi lahko njegovo nadaljnje zaostrovanje imelo tudi širše gospodarske posledice. Savdska Arabija je pomembna izvoznica nafte, območje Rdečega morja pa je ključno za pomorsko trgovino med Evropo in Azijo.
Napadi na naftno infrastrukturo lahko povečajo negotovost na energetskih trgih, motnje v ladijskem prometu pa lahko povzročijo daljše prevozne poti in višje transportne stroške.
Vendar to še ne pomeni, da bo zaradi nedeljske egiptovske odločitve samodejno prišlo do podražitve goriv ali drugih izdelkov v Sloveniji. Dejanski učinki bodo odvisni od razvoja spopadov, morebitnih motenj v oskrbi in odzivov mednarodnih trgov.
Za Evropo je pomemben tudi varnostni vidik. Nadaljnje širjenje konflikta bi lahko povečalo diplomatske pritiske in potrebo po mednarodnem posredovanju, zlasti če bi bili dodatno ogroženi civilisti, prometne poti ali energetska infrastruktura.
Mednarodna skupnost se zato sooča z zahtevnim vprašanjem, kako zaščititi civilno prebivalstvo in ključne prometne povezave, ne da bi se konflikt razširil še na dodatne države.
Odločitev je sprejeta, nadaljnji koraki pa ostajajo negotovi
Egipt je z nedeljsko izjavo jasno pokazal, da je pripravljen podpreti Savdsko Arabijo pri njeni obrambi. Toda politična odločitev še ni enaka dejanski napotitvi vojaških sil, zato bodo pomembni predvsem nadaljnji parlamentarni postopki in morebitna uradna prošnja Rijada.
V prihodnjih dneh bo treba spremljati tudi razvoj spopadov v Jemnu, nove napade na savdsko infrastrukturo in diplomatske odzive drugih držav v regiji.
Za zdaj ostaja odprto, ali bo egiptovska podpora omejena na politično, logistično in obrambno sodelovanje ali pa bi lahko vključevala tudi neposredno vojaško pomoč.
Nedeljska odločitev Egipta je pomembno opozorilo, kako hitro se lahko lokalni in regionalni spopadi razširijo prek državnih meja. Savdska Arabija dobiva obljubo podpore pomembne zaveznice, vendar ključni odgovor še manjka: bo nova varnostna povezava pomagala ustaviti napade ali pa bo Bližnji vzhod potisnila v še nevarnejše obdobje?
