Politična zgodba nekdanje državne sekretarke in poslanke Demokratov Tee Košir je dobila še en nepričakovan preobrat. Potem ko je v nekaj tednih napovedala odhod z ministrstva, vrnitev v parlament, izstop iz stranke, delovanje med nepovezanimi poslanci in nazadnje odpoved poslanskemu mandatu, je zdaj opustila še načrtovano zaposlitev na Direkciji Republike Slovenije za infrastrukturo. V ponedeljek naj bi se vrnila v družinsko podjetje.
Toda zadnja sprememba odločitve ne odgovarja na vprašanja, ki so se odprla ob njeni predvideni zaposlitvi v državnem organu, niti ne pojasnjuje domnevnih pritiskov, o katerih je govorila sama.
Po vseh političnih preobratih še sprememba zaposlitve
Tea Košir, ki je bila na letošnjih parlamentarnih volitvah izvoljena na listi Demokratov Anžeta Logarja, je v nedeljo, 18. oktobra, potrdila novo odločitev o svoji poklicni prihodnosti. Kot je poročal portal Zanima.me, se ne bo zaposlila na Direkciji Republike Slovenije za infrastrukturo, temveč se bo v ponedeljek vrnila v svoje podjetje, kjer je delovala pred vstopom v politiko.
Novica prihaja le nekaj dni po tem, ko je bilo javno predstavljeno, da je zanjo na direkciji predvidena zaposlitev za določen čas. Šlo naj bi za delo v sektorju za finance in planiranje, kjer bi nadomeščala začasno odsotno javno uslužbenko. Zdaj se tudi ta možnost očitno ne bo uresničila.
Košir je po poročanju medijev pojasnila, da želi politično zgodbo pustiti za seboj. Njena odločitev je osebna, vendar zaradi okoliščin predhodnih dogodkov odpira tudi vprašanja, ki presegajo izbiro delovnega mesta.
V zadnjih tednih namreč ni šlo zgolj za običajno menjavo zaposlitve. Spreminjale so se njene odločitve o opravljanju javnih funkcij, pripadnosti politični stranki in poslanskem mandatu, ki ga je pridobila na parlamentarnih volitvah.
Prav zaradi tega je pomembno pogledati celotno zaporedje dogodkov, ne samo zadnje napovedi.
Najprej odhod z ministrstva, nato vrnitev v parlament
Košir je bila za državno sekretarko na ministrstvu za zdravje imenovana 10. junija 2026. Na položaju je sodelovala z ministrom Tadejem Ostrcem, prav tako predstavnikom Demokratov. Njeno delo na ministrstvu pa se je končalo po približno štirih mesecih.
Odstopno izjavo je podala 28. septembra, funkcija državne sekretarke pa ji je uradno prenehala 15. oktobra. Že ob napovedi odhoda je javno omenjala domnevne grožnje in pritiske, kar je sprožilo vprašanja o razlogih za njen odstop.
Ker ji je poslanski mandat med opravljanjem vladne funkcije miroval, bi se po odhodu z ministrstva lahko vrnila v državni zbor. Takšna vrnitev bi imela tudi politične posledice, saj bi morala poslanske klopi zapustiti nadomestna poslanka Elena Zavadlav Ušaj, ki je medtem vodila poslansko skupino Demokratov.
Sprva je kazalo, da bo Košir to možnost izkoristila. Nato je 11. oktobra napovedala izstop iz stranke Demokrati in sporočila, da bo poslansko delo nadaljevala kot nepovezana poslanka.
Takšna odločitev bi pomenila, da bi Demokrati izgubili enega od poslancev svoje poslanske skupine. Toda že kmalu zatem je sledila nova sprememba: Košir je sporočila, da se poslanskemu mandatu vendarle odpoveduje.
S tem je omogočila, da poslanska sestava Demokratov ostane nespremenjena. Prav okoliščine te odločitve so nato postale predmet javnih vprašanj.
Predvidena služba brez javne objave prostega delovnega mesta
Po odpovedi poslanskemu mandatu se je pojavila informacija, da je za Košir predvidena zaposlitev na Direkciji Republike Slovenije za infrastrukturo, ki deluje v okviru ministrstva za infrastrukturo in energetiko.
Direkcija je 14. oktobra za Dnevnik pojasnila, da Košir takrat še ni zaposlena pri njih, da pa obstaja možnost zaposlitve za določen čas s polnim delovnim časom zaradi nadomeščanja začasno odsotne javne uslužbenke.
Predvideno delovno mesto je bilo v sektorju za finance in planiranje. Na direkciji so pojasnili tudi, da v takšnem primeru na podlagi določb zakona o delovnih razmerjih javna objava prostega delovnega mesta ni potrebna.
To samo po sebi še ne pomeni nezakonitega ravnanja. Zakon za določene vrste začasnih zaposlitev dopušča izjeme od obveznosti javne objave. Toda ob političnih okoliščinah odpovedi poslanskemu mandatu se je pojavilo vprašanje, kako je bila zaposlitev dogovorjena in kdo je pri tem sodeloval.
Za javnost je pomembna predvsem razlika med zakonitostjo posameznega zaposlitvenega postopka in morebitnim nedovoljenim vplivanjem na odločitve nosilcev javnih funkcij.
Tudi če določena zaposlitev izpolnjuje formalne pogoje, to samo po sebi še ne odgovori na vprašanje, ali je bila povezana s političnimi dogovori. Po drugi strani pa samo časovno zaporedje dogodkov še ne dokazuje, da je do takšnega dogovora prišlo.
V Tarči govorila o kompromisu, ki odpira dodatna vprašanja
Pomemben del zgodbe so izjave, ki jih je Košir podala v oddaji Tarča na Televiziji Slovenija. Ko so jo novinarji spraševali o odstopu, domnevnih pritiskih in predvideni zaposlitvi, je pojasnila, da se je odločila za mir in sprejela možnost dela na področju infrastrukture.
Ob tem je svojo odločitev opisala kot kompromis, pri katerem bi sama dobila nekaj zase, stranka pa bi lahko ohranila svojo poslansko sestavo.
Takšna izjava je sprožila dodatna vprašanja o tem, ali sta bili odpoved poslanskemu mandatu in predvidena zaposlitev medsebojno povezani. Pomembno je namreč, da poslanski mandat ni običajno delovno mesto, o katerem bi se lahko brez posledic dogovarjali kot o zasebni zaposlitvi.
Poslanec mandat pridobi na volitvah, pri odločanju o njegovem opravljanju pa mora biti svoboden in neodvisen. Zato so morebitni dogovori, pri katerih bi se odpoved mandatu povezovala s pridobitvijo druge zaposlitve, upravičeno predmet javnega nadzora.
Vendar je treba pri tem ločiti med izjavami udeležencev, političnimi očitki in pravno ugotovljenimi nepravilnostmi. Za zdaj ni pravnomočne ugotovitve, da bi Košir ali katera druga oseba v zvezi s tem storila kaznivo dejanje.
Predsednik Demokratov Anže Logar je zanikal očitke o pritiskih in nedovoljenih dogovorih ter vztrajal, da se je Košir odločala sama.
KPK preverja okoliščine, ki jih nova odločitev ne izbriše
Dogajanje je pritegnilo tudi pozornost Komisije za preprečevanje korupcije. Po poročanju N1 je komisija napovedala, da bo na lastno pobudo preverila očitke o morebitnih vplivih oziroma pritiskih na Košir ter okoliščine njene predvidene zaposlitve.
To je pomembno tudi po najnovejšem preobratu. Dejstvo, da se Košir na direkciji zdaj ne bo zaposlila, namreč ne pomeni samodejno, da so vsa vprašanja o predhodnih dogovorih razjasnjena.
Če so obstajali pogovori o zaposlitvi, je za presojo okoliščin lahko pomembno, kdo jih je vodil, kdaj so potekali in ali so bili kakor koli povezani z odločitvijo o poslanskem mandatu.
Ob tem velja poudariti, da preverjanje očitkov še ne pomeni ugotovitve korupcije. Naloga pristojnih organov je, da na podlagi dejstev presodijo, ali je prišlo do kršitev predpisov oziroma drugih nepravilnosti.
Prav zato bi bilo preuranjeno dogajanje razglasiti za dokazano politično trgovino. Enako preuranjeno pa bi bilo sklepati, da zadnja sprememba zaposlitvenih načrtov sama po sebi odpravlja razloge za preverjanje.
Kaj pa domnevne grožnje, o katerih je govorila?
Poleg vprašanj o poslanskem mandatu in zaposlitvi ostaja odprto tudi vprašanje domnevnih pritiskov na Košir. Ob napovedi odstopa z ministrstva je javno omenila grožnje, pozneje pa v medijskih nastopih govorila o okoliščinah, zaradi katerih se je odločila za umik iz politike.
Po poročanju N1 je med drugim opisala opozorila, povezana z njenim podjetjem in zemljiščem na Bledu, ki sta ga z možem kupila za 1,64 milijona evrov. Po njenih navedbah naj bi ji nekdo zagrozil, da bi lahko v javnosti sprožil vprašanja o izvoru denarja za nakup.
Gre za resne navedbe, vendar javno dostopne informacije za zdaj ne omogočajo neodvisne potrditve vseh okoliščin ali identitete oseb, ki naj bi pritisk izvajale.
Če so bile grožnje dejansko izrečene, je pomembno ugotoviti, kdo jih je izrekel in s kakšnim namenom. Če pa so bile povezane z opravljanjem javne funkcije, je to še posebej pomembno z vidika neodvisnosti političnega odločanja.
Najnovejša odločitev Košir, da se vrne v družinsko podjetje, teh vprašanj ne razrešuje. Predstavlja spremembo njenih prihodnjih načrtov, ne pa pojasnila vseh dogodkov, ki so pripeljali do odhoda iz politike.
V ozadju tudi vprašanja o delu na ministrstvu za zdravje
Zgodba Tee Košir je v zadnjih dneh dobila še eno razsežnost, povezano z njenim delom na ministrstvu za zdravje. Oddaja Tarča je namreč obravnavala tudi njeno vlogo pri osnutku predloga zakona o preventivi in zdravem življenjskem slogu.
V javnosti je pozornost vzbudilo dejstvo, da v razkritem besedilu niso bile vključene nekatere obstoječe omejitve na področju kajenja in prodaje alkohola. Minister Tadej Ostrc je po poročanju N1 pojasnil, da je Košir 2. septembra gradivo posredovala takratni vršilki dolžnosti generalne direktorice direktorata za javno zdravje Nataši Vidnar, ta pa ga je naslednji dan posredovala strokovnim službam.
Minister je ob tem poudarjal, da gre za delovno gradivo in da o končni vsebini morebitnih sprememb še ni odločeno.
To vprašanje ni neposredno povezano z njeno predvideno zaposlitvijo na direkciji, vendar kaže, da njen odhod z ministrstva ne pomeni nujno tudi konca javnega preverjanja odločitev, pri katerih je sodelovala kot državna sekretarka.
Za presojo njenega dela bodo pomembni dokumenti, uradna pojasnila in nadaljnji postopki, ne zgolj politične izjave posameznih udeležencev.
V ponedeljek nazaj v podjetje, politična vprašanja ostajajo
Po današnji napovedi naj bi se Košir v ponedeljek, 19. oktobra, vrnila v družinsko podjetje, ki se ukvarja s proizvodnjo inovativnih sveč. S tem naj bi zaključila svojo kratko politično pot, ki je v zadnjih mesecih vključevala poslanski mandat, delo državne sekretarke in vrsto odmevnih odločitev.
Njena pravica je, da se odloči za drugačno poklicno pot. Toda javni interes za pojasnitev okoliščin predhodnih dogodkov ostaja, saj so bile vanje vključene državne funkcije, poslanski mandat in možnost zaposlitve v javnem sektorju.
Najpomembnejše vprašanje zato ni več, kje bo Košir zaposlena v prihodnje, temveč kako so potekali pogovori o njenem odhodu iz parlamenta in predvideni zaposlitvi na direkciji.
Odgovore bodo lahko dali predvsem nadaljnji postopki pristojnih institucij in morebitna dodatna pojasnila vpletenih.
Tea Košir je v nekaj tednih večkrat spremenila odločitev o svoji politični in poklicni prihodnosti. Zdaj napoveduje vrnitev v podjetništvo, vendar zadnji preobrat ne more nadomestiti odgovorov o predhodnih dogovorih, domnevnih pritiskih in okoliščinah odpovedi poslanskemu mandatu. Politična pot se zanjo morda končuje, vprašanja, ki jih je odprla, pa ostajajo.
