Trump ustavil sankcije proti Rusiji, zdaj Bela hiša pojasnjuje: Je v ozadju strah pred podražitvami?

Ameriški predsednik Donald Trump je tik pred začetkom veljavnosti ustavil izvajanje novih obsežnih sankcij proti Rusiji, čeprav je zakon, ki jih predvideva, sam podpisal pred komaj mesecem dni. Bela hiša odločitev utemeljuje z zaščito ameriškega gospodarstva in nevarnostjo nadaljnjega naraščanja cen energentov. Ameriški državni sekretar Marco Rubio je pojasnil, da želi administracija v prihodnjih 60 dneh oceniti gospodarske posledice ukrepov.

Toda poteza je sprožila ostre kritike v Washingtonu in Kijevu, medtem ko so jo v Moskvi pozdravili. V ospredju je vse bolj neprijetno vprašanje: ali je Washington zaradi dragih goriv pripravljen zmanjšati pritisk na Rusijo?

Trump podpisal zakon, nato ustavil njegovo izvajanje

Odločitev ameriškega predsednika Donalda Trumpa je povzročila novo politično razburjenje na obeh straneh Atlantika. V petek, 16. oktobra, je z izvršnim ukazom začasno ustavil izvajanje ključnih sankcij in carin, ki jih predvideva zakon o sankcioniranju Rusije in Irana, poimenovan po pokojnem republikanskem senatorju Lindseyju Grahamu. Zakon je bil sprejet z namenom okrepitve gospodarskega pritiska na Moskvo zaradi nadaljevanja vojne v Ukrajini, Trump pa ga je podpisal septembra.

Posebej odmevno je dejstvo, da je predsednik izvajanje novih ukrepov zadržal tik pred njihovo predvideno uveljavitvijo. Zakon je med drugim predvideval sankcije proti ruskemu energetskemu in obrambnemu sektorju ter visoke carine za države, ki še naprej kupujejo rusko nafto in plin. Njegov cilj je bil omejiti prihodke, s katerimi Rusija financira vojno, ter povečati pritisk na države, ki z Moskvo ohranjajo obsežne energetske povezave.

Trump je odločitev utemeljil z nacionalnimi interesi Združenih držav Amerike. Izvršni ukaz omogoča, da se predvidene omejitve za zdaj ne začnejo izvajati, pri čemer že veljavne sankcije proti Rusiji ostajajo v veljavi. Gre torej za ustavitev novih ukrepov, ne pa za popolno odpravo ameriškega sankcijskega režima.

Rubio: Potrebujemo 60 dni za oceno gospodarskih posledic

Ameriški državni sekretar Marco Rubio je v soboto pojasnil, da želi Trumpova administracija v obdobju do 60 dni oceniti, kakšen vpliv bi imela uvedba novih sankcij in carin na ameriško ter svetovno gospodarstvo. Po njegovih besedah predvideni ukrepi ne bi prizadeli zgolj Rusije, temveč tudi druge države, ki so povezane z njenim energetskim sektorjem.

Rubio je opozoril, da se gospodarske posledice različnih mednarodnih konfliktov vse bolj prepletajo. Vojne in motnje pri dobavi energentov vplivajo na svetovne cene nafte in dizelskega goriva, s tem pa tudi na inflacijo, promet, industrijo in vsakodnevne življenjske stroške.

Takšno pojasnilo odpira pomembno vprašanje, ali je Bela hiša ocenila, da bi dodatni pritisk na Rusijo v trenutnih razmerah povzročil preveliko tveganje za ameriške potrošnike. Visoke cene goriv so namreč postale eno najobčutljivejših gospodarskih vprašanj v ZDA, kjer se približujejo novembrske vmesne kongresne volitve.

Trump je medtem novinarjem dejal, da dokončne odločitve o nadaljnjem ravnanju še ni sprejel. S tem je nakazal, da si administracija želi ohraniti možnost kasnejšega ukrepanja, vendar za zdaj ne namerava izvesti vseh predvidenih sankcij.

V ozadju visoke cene nafte in dizelskega goriva

Odločitev prihaja v obdobju velikih pretresov na svetovnih energetskih trgih. Vojna z Iranom in motnje v dobavi nafte z Bližnjega vzhoda so povečale pritisk na cene energentov, dodatno negotovost pa povzročajo napadi na energetsko infrastrukturo in motnje v oskrbovalnih verigah.

Ameriška administracija si zato prizadeva povečati razpoložljivost naftnih derivatov na svetovnem trgu. V začetku oktobra je Washington že napovedal dogovor, ki omogoča dobavo ruskega dizelskega goriva, ameriško finančno ministrstvo pa je začasno omililo nekatere omejitve, povezane s prodajo ruskega dizla.

Kritiki opozarjajo, da takšni ukrepi zmanjšujejo gospodarski pritisk na Moskvo prav v času, ko Rusija nadaljuje napade na Ukrajino. Zagovorniki odložitve pa poudarjajo, da lahko pretirano omejevanje svetovne ponudbe energentov povzroči dodatne podražitve, ki bi prizadele gospodarstva številnih držav.

Pomembno je tudi, da vpliv na cene ni samodejen. Odločitev o sankcijah lahko spremeni pričakovanja trgovcev in dostopnost določenih dobav, vendar na končno ceno goriva vplivajo še številni drugi dejavniki, med njimi povpraševanje, rafinerijske zmogljivosti, transportni stroški in valutna razmerja.

Sankcije bi lahko prizadele tudi največje kupce ruske nafte

Eden najpomembnejših delov predvidenega zakona so bile tako imenovane sekundarne sankcije oziroma carine, usmerjene proti državam, ki kupujejo rusko nafto in plin. Med največjimi kupci ruskih energentov sta Kitajska in Indija, zato bi lahko ameriški ukrepi vplivali tudi na trgovinske odnose Washingtona s tema gospodarskima velesilama.

Predvidene carine so lahko segale do 100 odstotkov na določeno blago iz držav, ki izpolnjujejo zakonsko določena merila glede trgovanja z ruskimi energenti. Takšen ukrep bi bil precej širši od neposrednega sankcioniranja ruskih podjetij, saj bi gospodarski pritisk prenesel tudi na njihove velike trgovinske partnerice.

Prav zato so bile posledice potencialno zelo obsežne. Če bi se države zaradi ameriških carin odpovedale ruskemu energetskemu uvozu, bi morale poiskati druge dobavitelje, kar bi lahko povečalo konkurenco za razpoložljive količine nafte in plina. V obdobju že tako napetih energetskih razmer bi takšno preusmerjanje trgovinskih tokov lahko povzročilo dodatno nestabilnost.

Kitajska je ameriškim sekundarnim sankcijam že nasprotovala, Indija pa je opozarjala na možne posledice za dvostranske gospodarske odnose. Trumpova odločitev zato ne vpliva le na odnose z Rusijo, temveč tudi na širše trgovinsko ravnotežje med največjimi svetovnimi gospodarstvi.

Moskva zadovoljna, Kijev ogorčen

Rusija je odločitev ameriškega predsednika pozdravila. Za Moskvo pomeni odložitev novih sankcij zmanjšanje neposredne nevarnosti dodatnih gospodarskih omejitev, zlasti na področju energetike, ki ostaja pomemben vir prihodkov ruskega državnega proračuna.

Povsem drugačen je odziv Ukrajine. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je potezo kritiziral in opozoril, da bi nove sankcije lahko povečale pritisk na Rusijo ter prispevale k prizadevanjem za končanje vojne. Po njegovem mnenju zmanjševanje gospodarskega pritiska Moskvi pošilja napačno sporočilo.

Ukrajinska zaskrbljenost je povezana tudi s širšim razvojem ameriško-ruskih odnosov. Washington je v zadnjih tednih sprejel več odločitev, ki jih v Kijevu razumejo kot popuščanje Moskvi, medtem ko se ruski napadi na ukrajinsko energetsko infrastrukturo nadaljujejo.

Za Ukrajino je gospodarski pritisk na Rusijo pomemben del mednarodne podpore, saj naj bi sankcije omejevale sposobnost Moskve za financiranje vojaških operacij. Zato vsakršna odložitev novih ukrepov v Kijevu vzbuja strah, da bi lahko sledilo še nadaljnje rahljanje omejitev.

Kritike prihajajo tudi iz Trumpove lastne stranke

Trumpova poteza ni sprožila nasprotovanja zgolj med demokrati. Kritični so bili tudi nekateri republikanci, ki so podpirali strožji pristop do Rusije in sprejetje novega sankcijskega zakona.

Associated Press poroča, da je odločitev povzročila razburjenje v ameriškem kongresu, kjer so številni zakonodajalci opozorili, da bi lahko odložitev oslabila verodostojnost ameriške zunanje politike. Posebej občutljivo je dejstvo, da je bil zakon sprejet s široko politično podporo in poimenovan po pokojnem senatorju Lindseyju Grahamu, enem vidnejših zagovornikov odločnejšega gospodarskega pritiska na Moskvo.

Kritiki menijo, da Trump s svojo odločitvijo spodkopava ukrepe, ki jih je kongres sprejel z namenom omejevanja ruskih prihodkov. Del republikancev opozarja tudi na politično sporočilo, ki ga takšna odločitev pošilja ameriškim zaveznicam in državam, ki še naprej kupujejo rusko nafto.

Kljub ostrim odzivom za zdaj ni jasno, ali bo kongres lahko hitro ukrepal. Zakonodajalci so namreč pred novembrskimi volitvami na premoru, zato takojšnjega parlamentarnega odziva ni pričakovati. Trumpova administracija ima tako nekaj časa, da predstavi nadaljnje korake oziroma morebitno novo odločitev o sankcijah.

Kaj bi lahko odločitev pomenila za Evropo in Slovenijo?

Čeprav gre za odločitev ameriškega predsednika, lahko njene gospodarske posledice segajo precej dlje od ZDA. Evropske države so močno povezane s svetovnim energetskim trgom, zato spremembe pri dobavi nafte in naftnih derivatov vplivajo tudi na razmere v Evropi.

Slovenija je pri oskrbi z naftnimi derivati odvisna od uvoza, zato lahko večja nihanja mednarodnih cen vplivajo tudi na domače stroške goriv. Vendar iz Trumpove odločitve ni mogoče neposredno sklepati, ali se bosta bencin in dizel pri nas pocenila ali podražila. Domače maloprodajne cene so odvisne od gibanja cen posameznih derivatov v obračunskem obdobju, tečaja ameriškega dolarja ter davkov in drugih dajatev.

Trenutne razmere na naftnih trgih so še posebej nepredvidljive. Po petkovem skoku cen nafte so se pojavila pričakovanja, da bi se lahko dizelsko gorivo v Sloveniji ob naslednji spremembi reguliranih cen podražilo, medtem ko bi se lahko 95-oktanski bencin nekoliko pocenil. Gre za izračune in napovedi, ne za že uradno določene nove cene.

Trumpova odločitev bi lahko v določenih okoliščinah zmanjšala pritisk na svetovno ponudbo energentov, vendar bo njen dejanski učinek odvisen od nadaljnjega razvoja konfliktov, odzivov velikih kupcev ruske nafte in odločitev drugih držav.

Je gospodarski interes prevladal nad pritiskom na Rusijo?

Osrednje vprašanje ameriške odločitve je vse bolj politično. Washington je zakon o strožjih sankcijah sprejel kot sredstvo pritiska na Rusijo, nato pa je predsednik njegovo izvajanje zadržal zaradi ameriških nacionalnih interesov. Bela hiša pojasnjuje, da želi oceniti gospodarske posledice, toda kritiki menijo, da s tem Moskvi omogoča dodatni manevrski prostor.

Odločitev je posebej občutljiva zato, ker prihaja v času nadaljevanja vojne v Ukrajini in pred ameriškimi kongresnimi volitvami, ko so cene goriv pomembna tema notranjepolitičnih razprav. V takšnih razmerah se gospodarski in zunanjepolitični cilji ameriške administracije vse bolj prepletajo.

Trump je sankcije proti Rusiji najprej podprl, zdaj pa njihovo izvajanje ustavil. Ali gre za začasen premor zaradi gospodarskih tveganj ali za začetek širšega popuščanja Moskvi, bo pokazalo prihodnjih 60 dni. Za zdaj pa je jasno predvsem to, da je odločitev razveselila Rusijo, razočarala Ukrajino in odprla novo razpravo o tem, koliko je Washington pripravljen žrtvovati za nižje cene energentov.

Spletno uredništvo