Slovenija se po nedeljski referendumski četverici pripravlja na novo odločanje na voliščih. Državni zbor bo danes, 16. oktobra, odločal o razpisu zakonodajnega referenduma o interventnem zakonu za razvoj Slovenije, ki je že več mesecev predmet ostrih političnih in sindikalnih nasprotovanj. Odbor za finance je predlagal, da bi volivci glasovali 6. decembra.
Medtem ko koalicija zakon predstavlja kot pomemben korak k razbremenitvi gospodarstva in prebivalcev, sindikati opozarjajo na ogrožanje socialne države, opozicija pa zahteva predvsem odgovor na vprašanje, ki ostaja odprto: koliko bodo predvidene davčne razbremenitve stale državo in kako bo vlada nadomestila izpad prihodkov?
Po štirih referendumih se obeta še peti
Slovenija je šele pred nekaj dnevi, 11. oktobra, izvedla štiri referendumska glasovanja, zdaj pa je na dnevnem redu že nov referendum. Tokrat ne gre za posvetovalno glasovanje, temveč za zakonodajni referendum o zakonu o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije, ki ga je državni zbor sprejel 11. maja letos.
Odbor državnega zbora za finance je v četrtek potrdil predlog odloka, po katerem bi referendum potekal v nedeljo, 6. decembra 2026. Roki za izvedbo referendumskih opravil bi začeli teči 30. oktobra, o dokončnem datumu pa bodo poslanci odločali danes.
Referendumsko vprašanje bo volivce spraševalo, ali so za uveljavitev zakona o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije, ki ga je državni zbor sprejel 11. maja. Glas za bi torej pomenil podporo uveljavitvi zakona, glas proti pa nasprotovanje njegovi uveljavitvi.
Zakonodajno-pravna služba državnega zbora je na seji odbora potrdila, da sindikalna zahteva za referendum izpolnjuje zakonske pogoje. Predstavnica službe Nataša Voršič je pojasnila tudi, da je predlagani odlok pripravljen skladno z zakonodajo.
Opozicijska Svoboda je predlagala drugačno časovno ureditev, vendar je zakonodajno-pravna služba ocenila, da za takšno spremembo niso bili izkazani ustrezni utemeljeni razlogi.
Sindikati zbrali več kot 42.000 podpisov
Zahtevo za razpis referenduma so sindikalne organizacije vložile 9. oktobra, potem ko so v predpisanem roku zbrale dovolj overjenih podpisov volivcev. Po podatkih pristojnega ministrstva so med 1. septembrom in 5. oktobrom zbrale 42.694 podpisov, kar presega zakonsko zahtevano mejo 40.000.
Sindikati zakonu nasprotujejo predvsem zaradi njegovih posledic za javne finance, socialno varnost in položaj zaposlenih. Prepričani so, da se pod oznako razvojnega zakona skrivajo spremembe, ki bi lahko dolgoročno oslabile financiranje javnih storitev in sistemov socialne zaščite.
Predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije Branimir Štrukelj je ob vložitvi zahteve poudaril, da sindikati zakon razumejo kot poseg v temelje solidarnosti in socialne države. Opozoril je tudi na način sprejemanja obsežnih sprememb, ki so po njihovem mnenju nastajale brez ustreznega socialnega dialoga.
V sindikalnih organizacijah pričakujejo intenzivno referendumsko kampanjo. Že med zbiranjem podpisov so opozarjali na politične pritiske in očitke, s katerimi so se soočali njihovi predstavniki.
Toda razlog za referendum ni zgolj nasprotovanje posameznim davčnim rešitvam. Sindikati opozarjajo na širše vprašanje: kako lahko država ohrani kakovost javnih storitev, če hkrati zmanjšuje nekatere prihodke, iz katerih se te storitve financirajo?
Kaj pravzaprav prinaša interventni zakon?
Interventni zakon za razvoj Slovenije je obsežen zakonodajni sveženj, ki posega na več področij. Pripravili so ga poslanci NSi, SLS in Fokusa, Demokratov ter Resnice, ob sprejemanju v državnem zboru pa so ga podprli tudi poslanci SDS.
Med ukrepi so znižanje davka na dodano vrednost za osnovna živila in možnost začasnega znižanja DDV za nekatere energente, spremembe obdavčitve malega gospodarstva in normiranih samostojnih podjetnikov ter uvedba zgornje meje za obračun socialnih prispevkov oziroma tako imenovane razvojne kapice.
Zakon predvideva tudi spremembe na področju pokojnin in dela upokojencev, med drugim možnost hkratnega prejemanja polne pokojnine in plače ter avtomatično upokojevanje pod določenimi pogoji. Spreminja tudi ureditev prispevkov za dolgotrajno oskrbo, saj bi ga odpravili za upokojence in popoldanske samostojne podjetnike.
Na zdravstvenem področju zakon odpravlja prepoved dela zdravnikov iz javne zdravstvene mreže pri zasebnih izvajalcih, na stanovanjskem področju pa predvideva ugodnejšo davčno obravnavo najemnin.
Gre torej za številne različne ukrepe, ki vplivajo na zaposlene, podjetja, upokojence, zdravstveni sistem, javne finance in stanovanjski trg. Prav ta raznovrstnost je eden od razlogov, da se je okoli zakona razvila tako ostra razprava.
Koalicija vztraja: Zakon nikomur ničesar ne jemlje
Predstavniki koalicije so na četrtkovi seji odbora ponovno zagovarjali stališče, da zakon prinaša koristi različnim skupinam prebivalcev in gospodarstvu. Državni sekretar na ministrstvu za finance Peter Papež je dejal, da vlada na predlog odloka o razpisu referenduma nima pripomb.
Ob tem je zavrnil opozicijske in sindikalne očitke ter poudaril, da zakon ne uvaja novih davkov ali prispevkov in ne znižuje pokojnin. Po njegovih besedah naj bi prebivalcem prinesel različne ugodnosti, zato ga vlada predstavlja kot zakon za ljudi.
Aleksander Gungl iz poslanske skupine NSi, SLS in Fokus je izpostavil predvsem ukrepe za razvojno naravnana podjetja in visoko usposobljene zaposlene. Zagovorniki zakona menijo, da bi davčne razbremenitve lahko izboljšale konkurenčnost gospodarstva, omogočile višje neto prihodke in ustvarile ugodnejše pogoje za zaposlovanje.
Poslanci SDS so poudarjali pomen podjetništva, dela in gospodarskega razvoja. Po njihovem prepričanju je zmanjšanje nekaterih obremenitev pomembno za dolgoročno blaginjo države.
Toda pri teh argumentih je pomembno razlikovati med neposrednimi določbami zakona in pričakovanimi učinki. Nižja davčna stopnja še ne pomeni samodejno enako velikega znižanja cen za potrošnike, prav tako davčna razbremenitev podjetij sama po sebi ne zagotavlja višjih plač vsem zaposlenim.
Takšni učinki so odvisni od ravnanja podjetij, razmer na trgu, gospodarske aktivnosti in številnih drugih dejavnikov.
Opozicija zahteva številke: Kdo bo plačal izpad prihodkov?
Najostrejša razprava na odboru se je vrtela okoli finančnih posledic zakona. Opozicijski poslanci so vladi očitali, da ne predstavlja dovolj jasnih ocen o tem, koliko prihodkov bo država izgubila zaradi davčnih sprememb in kako namerava ta izpad nadomestiti.
Poslanka Svobode Alenka Bratušek je opozorila, da ni dovolj govoriti zgolj o koristih posameznih razbremenitev, ne da bi pojasnili, kakšne posledice bodo imele za državni proračun. Po njenem mnenju lahko državljani na eni strani dobijo določene ugodnosti, na drugi pa občutijo posledice zmanjšanega financiranja javnih storitev.
Nekdanji finančni minister Klemen Boštjančič je poudaril, da državni sekretar na seji ni predstavil konkretnih številčnih ocen izpada prihodkov ali finančnih učinkov ukrepov. Njegov nastop je zato ocenil kot političen, ne pa kot strokovno pojasnilo finančnih posledic zakona.
To je eno osrednjih vprašanj pred referendumom. Davčne razbremenitve imajo lahko pozitivne učinke za posameznike ali podjetja, vendar lahko hkrati zmanjšajo javnofinančne prihodke. Kolikšen bo dejanski izpad in ali ga bodo nadomestili višja gospodarska aktivnost, drugi prihodki, zadolževanje ali spremembe porabe, je treba oceniti na podlagi konkretnih izračunov.
Brez jasnih številk volivci težko presodijo celotno ceno predlaganih ukrepov, ne glede na to, ali se z njihovimi cilji strinjajo ali ne.
Bo manj denarja za zdravstvo, šolstvo in dolgotrajno oskrbo?
Predstavniki opozicije in sindikatov opozarjajo, da se lahko posledice zmanjšanih javnih prihodkov pokažejo pri financiranju javnih sistemov. Posebej izpostavljajo zdravstvo, pokojnine, dolgotrajno oskrbo in druge storitve, od katerih so odvisni številni prebivalci.
Poslanec Levice Vladimir Šega je na seji opozoril, da manj prihodkov v skupni blagajni pomeni tudi manj razpoložljivih sredstev za skupne potrebe. Ob tem je podvomil v trditve, da bodo znižanja DDV samodejno prinesla občutno nižje cene hrane in energentov.
Podobne pomisleke so izrazili tudi v SD. Poslanec Darko Ratajc je posebej opozoril na zdravstveni del zakona in ocenil, da bi lahko predvidene spremembe negativno vplivale na javni zdravstveni sistem.
Koalicija takšne ocene zavrača in trdi, da bodo ukrepi izboljšali gospodarsko okolje ter sčasoma prispevali k večji blaginji. Toda med političnimi napovedmi in dejanskimi finančnimi posledicami ostaja pomembna razlika.
Za zdaj iz razprave na četrtkovem odboru ni razvidno, da bi vlada predstavila celovito številčno pojasnilo, s katerim bi odgovorila na vse očitke o javnofinančnem izpadu. To ne pomeni, da so vsi opozicijski scenariji že dokazani, pomeni pa, da je vprašanje financiranja še vedno predmet spora.
Kaj bi se zgodilo, če bi zakon na referendumu padel?
Na zakonodajnem referendumu bodo volivci odločali o uveljavitvi že sprejetega zakona. Če bi bila večina oddanih veljavnih glasov proti zakonu in bi bila hkrati dosežena ustavna zavrnitvena meja, zakon ne bi mogel začeti veljati.
Po slovenski ustavni ureditvi je zakon na referendumu zavrnjen, če proti njemu glasuje večina volivcev, ki so veljavno glasovali, pri čemer mora proti glasovati najmanj petina vseh volilnih upravičencev.
To pomeni, da zgolj večina glasov proti še ni nujno dovolj. Dosežena mora biti tudi predpisana zavrnitvena meja, ki je odvisna od skupnega števila volilnih upravičencev.
Če zakon ne bi bil zavrnjen, bi lahko po zaključku predpisanih postopkov stopil v veljavo. Posamezni ukrepi bi se nato izvajali v skladu z določbami zakona.
Pomembno je tudi, da bodo volivci odločali o celotnem zakonu in ne o njegovih posameznih delih. Ne bo mogoče podpreti samo znižanja DDV, hkrati pa zavrniti sprememb na področju zdravstva ali socialnih prispevkov. Odločitev bo veljala za celoten zakonodajni sveženj.
Prav zato je za kakovostno referendumsko razpravo pomembno, da so javnosti predstavljeni tako posamezni ukrepi kot njihove skupne posledice.
December bo znova v znamenju političnega odločanja
Če bodo poslanci danes potrdili predlagani odlok, bo referendum potekal 6. decembra, referendumska opravila pa se bodo začela 30. oktobra. Do glasovanja bi tako ostalo približno sedem tednov, v katerih je pričakovati intenzivno kampanjo zagovornikov in nasprotnikov zakona.
Po oktobrskih referendumih bi bilo to novo pomembno politično odločanje v razmeroma kratkem času. Razprava bo najverjetneje znova odprla vprašanja gospodarskega razvoja, davčne politike, javnega zdravstva, pokojninskega sistema in financiranja socialne države.
Koalicija bo skušala prepričati volivce, da zakon ustvarja boljše pogoje za gospodarstvo in višje prihodke prebivalcev. Sindikati in opozicija bodo opozarjali na tveganja za javne finance, socialne pravice in dostopnost javnih storitev.
Toda bistvo referenduma bi moralo biti predvsem vprašanje, kakšne učinke bodo imeli ukrepi v resničnem življenju. Znižanje davkov je lahko za posameznike dobrodošlo, vendar je za celovito presojo pomembno vedeti tudi, kako bo država financirala obveznosti, ki ostajajo.
Pred današnjo odločitvijo državnega zbora je jasno predvsem eno: datum referenduma je mogoče določiti z odlokom, odgovorov o vseh posledicah zakona pa ne more nadomestiti nobena politična parola.
Volivci bodo morali presoditi, ali predlagani sveženj pomeni razvojno priložnost ali tveganje za javne sisteme. Za takšno odločitev pa potrebujejo predvsem preverljive podatke, jasne izračune in pošteno predstavitev posledic.
