Goriška ima najnižjo brezposelnost v Sloveniji, podjetja pa vse težje najdejo delavce

Na Goriškem se je pojavilo zanimivo nasprotje: medtem ko je brezposelnost najnižja v državi, imajo številni delodajalci vse več težav pri iskanju ustrezno usposobljenih zaposlenih. Na območju novogoriške območne službe Zavoda RS za zaposlovanje je julija stopnja registrirane brezposelnosti znašala le 2,9 odstotka, medtem ko je bilo slovensko povprečje 4,4 odstotka. Kljub ugodnim številkam je v evidenci brezposelnih še vedno 1.475 ljudi, med katerimi je skoraj 40 odstotkov starejših od 50 let.

Podjetja iščejo nove sodelavce tudi prek državne meje, posebej veliko povpraševanje pa je v zdravstvu, izobraževanju, socialnem varstvu, industriji in gradbeništvu.

Najnižja brezposelnost v državi, a težave pri zaposlovanju ostajajo

Goriška že dalj časa velja za območje z razmeroma ugodnimi razmerami na trgu dela. Najnovejši predstavljeni podatki Zavoda RS za zaposlovanje to potrjujejo, saj je novogoriška območna služba julija letos beležila najnižjo stopnjo registrirane brezposelnosti med vsemi območnimi službami v Sloveniji.

Stopnja je znašala 2,9 odstotka, kar je občutno manj od državnega povprečja, ki je bilo v istem obdobju 4,4 odstotka. Razlika znaša 1,5 odstotne točke in kaže, da je na tem območju delež registriranih brezposelnih med aktivnim prebivalstvom precej nižji kot na ravni države.

Vendar ugodna statistika ne pomeni, da na lokalnem trgu dela ni težav. Prav nasprotno, nizka brezposelnost za številne delodajalce pomeni, da je na voljo manj kandidatov za zaposlitev. Podjetja in ustanove se zato soočajo z zahtevnim iskanjem delavcev, zlasti na področjih, kjer so potrebna posebna znanja, poklicne kvalifikacije ali delovne izkušnje.

Na novinarski konferenci ob zaposlitveno-kariernem sejmu v Novi Gorici je namestnica direktorice novogoriške območne službe Zavoda za zaposlovanje Urška Domnik pojasnila, da je stopnja registrirane brezposelnosti v primerjavi z julijem lani sicer nekoliko narasla, in sicer za 0,2 odstotne točke. Kljub temu območje ohranja najnižjo stopnjo med slovenskimi območnimi službami.

Na Tolminskem najmanj brezposelnih

Podatki razkrivajo tudi razlike znotraj območja, ki ga pokriva novogoriška območna služba Zavoda za zaposlovanje. Najnižjo stopnjo registrirane brezposelnosti so julija zabeležili na območju Urada za delo Tolmin.

To je zanimivo tudi zato, ker se posamezni deli severne Primorske med seboj precej razlikujejo. Nova Gorica in njena okolica imata drugačno gospodarsko strukturo kot Zgornje Posočje, Idrijsko ali drugi deli regije. Razlike se kažejo v vrsti delovnih mest, dostopnosti zaposlitve, prometnih povezavah in možnostih dnevnega prihajanja na delo.

Nizka brezposelnost lahko odraža dobro zaposlenost lokalnega prebivalstva, vendar je pri razlagi številk potrebna previdnost. Stopnja registrirane brezposelnosti namreč meri delež oseb, prijavljenih v evidenco Zavoda, med aktivnim prebivalstvom. Ne vključuje vseh ljudi, ki niso zaposleni, na primer tistih, ki dela ne iščejo aktivno ali niso prijavljeni na Zavodu.

Za celovito oceno gospodarskih razmer je zato poleg stopnje brezposelnosti pomembno spremljati tudi število delovno aktivnih prebivalcev, gibanje plač, potrebe delodajalcev in demografske spremembe.

Skoraj štirje od desetih brezposelnih so starejši od 50 let

Čeprav je brezposelnih na Goriškem razmeroma malo, je njihova starostna struktura pomemben izziv. Po podatkih, predstavljenih 14. oktobra, je bilo na območju novogoriške območne službe Zavoda za zaposlovanje evidentiranih 1.475 brezposelnih oseb.

Skoraj 40 odstotkov med njimi je starejših od 50 let. To pomeni, da je med brezposelnimi približno šeststo ljudi v starostni skupini, ki se pri ponovnem vključevanju na trg dela pogosto sooča s posebnimi ovirami.

Starejši iskalci zaposlitve imajo lahko veliko delovnih izkušenj in praktičnega znanja, vendar njihove kvalifikacije ne ustrezajo vedno potrebam delodajalcev. V nekaterih poklicih se hitro spreminjajo tehnologija, delovni procesi in zahteve glede digitalnih spretnosti, kar lahko oteži vrnitev na trg dela po daljši brezposelnosti.

Pomembno vlogo imajo zato dodatno usposabljanje, prekvalifikacije in pripravljenost delodajalcev, da zaposlujejo ljudi različnih starosti. V razmerah pomanjkanja kadra lahko starejši iskalci zaposlitve predstavljajo pomemben vir izkušenj, ki ga podjetja ne bi smela prezreti.

Po navedbah Urške Domnik je delež starejših brezposelnih na območju novogoriške območne službe višji od slovenskega povprečja. Posebej izrazit je na Tolminskem, kjer je sicer stopnja brezposelnosti najnižja. Tako se tudi znotraj istega območja srečujeta dva na videz nasprotujoča si pojava: malo brezposelnih in razmeroma velik delež starejših med njimi.

Kje na Goriškem najbolj potrebujejo nove zaposlene?

Povpraševanje po delavcih je na Goriškem razpršeno med več gospodarskih in javnih dejavnosti. Po podatkih Zavoda za zaposlovanje je trenutno največ prostih delovnih mest v izobraževanju, zdravstvu, socialnem varstvu, predelovalnih dejavnostih in gradbeništvu.

Potrebe v zdravstvu in socialnem varstvu so posebej pomembne zaradi staranja prebivalstva ter povečevanja potreb po zdravstvenih in oskrbovalnih storitvah. Ustanove potrebujejo različne profile zaposlenih, od zdravstvenega osebja do delavcev v podpornih in oskrbovalnih dejavnostih.

V izobraževanju se potrebe po zaposlenih nanašajo na različne poklicne skupine, v predelovalnih dejavnostih pa podjetja iščejo delavce s tehničnimi in proizvodnimi znanji. Gradbeništvo ostaja področje, kjer je zagotavljanje ustreznega kadra pomembno za izvajanje načrtovanih projektov.

Pomanjkanje delavcev pa ni vedno zgolj posledica premajhnega števila iskalcev zaposlitve. Pomembno je tudi ujemanje med zahtevami delovnega mesta in znanji kandidatov, prav tako pa pogoji dela, plačilo, oddaljenost delovnega mesta in možnosti poklicnega razvoja.

Delodajalci se zato ne soočajo le z vprašanjem, kje najti nove ljudi, temveč tudi, kako jih pritegniti in dolgoročno obdržati.

Delavce iščejo tudi čez mejo, vendar jih potrebuje tudi Italija

Posebnost goriškega trga dela je neposredna bližina Italije. Prebivalci lahko iščejo zaposlitev na obeh straneh meje, delodajalci pa imajo možnost nagovarjati širši krog kandidatov.

Toda čezmejni trg dela ni enosmeren. Tudi italijanski delodajalci potrebujejo delavce, zato slovenska podjetja pri iskanju kadra tekmujejo z zaposlitvenimi možnostmi v sosednji državi.

Svetovalka evropske mreže EURES Karmen Furlan je na novinarski konferenci opozorila, da imajo tudi druge evropske države težave s pomanjkanjem zaposlenih na podobnih področjih. Med iskanimi poklici je izpostavila zdravstvene delavce, zdravnike, kuharje ter zaposlene v gostinstvu in gradbeništvu.

Po njenih navedbah se je v zadnjem letu povečalo tudi število ljudi, ki zaradi dela vsakodnevno prehajajo slovensko-italijansko mejo. Podatek kaže na živahno povezanost čezmejnega zaposlovanja, vendar brez dodatne razčlenitve ni mogoče sklepati, v katero smer se je število dnevnih migrantov povečalo bolj.

Čezmejna mobilnost zaposlenim omogoča več izbire, delodajalcem pa dostop do širšega nabora kandidatov. Hkrati pomeni, da se morajo podjetja na Goriškem pri pridobivanju kadra primerjati tudi s pogoji, ki jih ponujajo delodajalci v Italiji.

Na kariernem sejmu se je predstavilo 23 delodajalcev

Prav povezovanju iskalcev zaposlitve in delodajalcev je bil namenjen zaposlitveno-karierni sejem Želim se zaposliti, ki je v sredo, 14. oktobra, potekal v Medpodjetniškem izobraževalnem centru Nova Gorica.

Na dogodku se je predstavilo 23 delodajalcev iz različnih dejavnosti s širšega goriškega območja. Obiskovalcem so predstavili zaposlitvene možnosti, pogoje dela in možnosti dolgoročnega sodelovanja.

Posebno pozornost so namenili tudi zaposlitvenim priložnostim za invalide in starejše brezposelne osebe. To je pomembno predvsem zaradi strukture brezposelnih na območju, kjer velik delež predstavljajo starejši od 50 let.

Takšni dogodki omogočajo neposreden stik med delodajalci in potencialnimi zaposlenimi. Kandidati lahko iz prve roke izvedo, kakšna znanja podjetja potrebujejo, delodajalci pa spoznajo ljudi, katerih izkušnje in sposobnosti iz običajne pisne prijave morda niso dovolj razvidne.

Zavod za zaposlovanje poleg večjih kariernih sejmov organizira tudi manjša srečanja, predstavitve delovnih mest in tako imenovane hitre zaposlitvene zmenke. Njihov namen je skrajšati pot od prvega stika do morebitne zaposlitve in izboljšati ujemanje med potrebami delodajalcev ter znanji iskalcev dela.

Nizka brezposelnost je prednost, a tudi opozorilo za prihodnost

Goriška ima glede na podatke o registrirani brezposelnosti ugoden položaj v primerjavi z drugimi deli Slovenije. Toda prav nizka brezposelnost odpira vprašanje, kako bodo delodajalci v prihodnjih letih zagotavljali dovolj zaposlenih za razvoj svojih dejavnosti.

Izziv ni omejen samo na podjetja. Pomanjkanje zaposlenih v zdravstvu, socialnem varstvu in izobraževanju lahko vpliva tudi na dostopnost javnih storitev, ki jih prebivalci potrebujejo vsak dan.

Dolgoročno bodo pomembni usposabljanje in prekvalifikacije, povezovanje šolstva z gospodarstvom, zaposlovanje starejših in drugih skupin, ki se težje vključujejo na trg dela, ter čezmejno sodelovanje. Prav tako bodo morali delodajalci razmišljati o pogojih dela in možnostih razvoja zaposlenih, saj bodo ustrezno usposobljeni kadri ostali iskani.

Goriška se tako ne sooča s klasično težavo visoke brezposelnosti, temveč z vprašanjem, kako ob skoraj polni zasedenosti razpoložljive delovne sile zagotoviti nadaljnji razvoj. Podatek o 2,9-odstotni brezposelnosti je spodbuden, a hkrati opozarja, da prihodnost regionalnega gospodarstva ne bo odvisna samo od novih delovnih mest, temveč tudi od tega, ali bo zanje dovolj ljudi z ustreznimi znanji.

Spletno uredništvo Goriške novice