Pri razcepu Gabrk nastaja velika sončna elektrarna: Bo zaradi nje na Krasu cenejša tudi voda?

V bližini Divače, na območju, ki ga vsak dan obkrožajo vozila na enem najpomembnejših slovenskih avtocestnih razcepov, se je začela gradnja sončne elektrarne Jezerce. Investitor Enery SLO načrtuje elektrarno z močjo 7,68 megavata in baterijskim hranilnikom, ki naj bi začela obratovati maja prihodnje leto.

Projekt je v primerjavi s prvotnimi načrti manjši za približno 3,45 hektarja, vendar bo še vedno obsegal 8,4 hektarja površin. Za občino Divača pa je pomemben predvsem dogovor, po katerem bo lahko desetino proizvedene električne energije kupovala po dogovorjeni proizvodni ceni.

Občina zdaj preverja, ali bi jo lahko uporabili tudi za delovanje kraškega vodovodnega sistema in čistilne naprave. Toda ali to pomeni, da bodo občani v prihodnje dejansko plačevali manj?

Med avtocestnimi kraki že potekajo gradbena dela

Na območju avtocestnega razcepa Gabrk, severno od Divače, so se v začetku oktobra začela gradbena dela za postavitev sončne elektrarne Jezerce. Gre za območje znotraj obstoječega avtocestnega razcepa, ki povezuje prometne smeri proti Ljubljani, Kopru in Sežani oziroma Italiji. Lokacija je posebna predvsem zato, ker je že obdana z obsežno prometno infrastrukturo in se nahaja v neposredni bližini razdelilne transformatorske postaje Divača.

Po podatkih Občine Divača bo elektrarna zasedla približno 8,4 hektarja zemljišč. Njena predvidena instalirana moč znaša 7,68 megavata vršne moči oziroma MWp, del projekta pa bo tudi baterijski hranilnik električne energije s kapaciteto 12 megavatnih ur. Investitor je družba Enery SLO, ki je po večletnih postopkih pridobivanja dovoljenj projekt pripeljala do začetka gradnje.

Če bodo dela potekala po trenutno veljavnem terminskem načrtu, naj bi elektrarna začela obratovati maja 2027. To pomeni, da bo v prihodnjih mesecih območje med avtocestnimi kraki postopoma dobivalo povsem drugačno podobo. Na površinah, ki jih danes zaznamujeta predvsem prometna infrastruktura in nepozidano zemljišče, bodo nameščeni fotonapetostni moduli in pripadajoča energetska oprema.

Za zdaj ni bilo objavljenih informacij, da bi sama gradnja zahtevala večje zapore avtocestnega razcepa. Morebitne prometne spremembe bi zato morale biti posebej napovedane s strani pristojnih upravljavcev cest.

Prvotni projekt je bil precej večji

Načrti za sončno elektrarno Jezerce niso novi. Investitor je pobudo za njeno umestitev na območje razcepa Gabrk prvič predstavil januarja 2023 na seji občinskega sveta Občine Divača. Takrat je bila predvidena elektrarna z močjo približno 8,5 megavata, ki bi obsegala okoli 11,85 hektarja površin.

Projekt je nato prešel skozi več postopkov prostorskega in tehničnega usklajevanja. Decembra 2023 je bil javno objavljen osnutek elaborata obnovljivih virov energije, januarja 2024 pa je v Divači potekala javna predstavitev, na kateri so lahko občani in drugi zainteresirani podali pripombe.

Po zaključku javne obravnave so bila objavljena tudi stališča do prejetih pripomb in končna različica elaborata. V nadaljnjih fazah se je projekt spreminjal, njegova današnja površina pa je občutno manjša od prvotno načrtovane.

Namesto skoraj 12 hektarjev bo elektrarna zasedla približno 8,4 hektarja, kar pomeni zmanjšanje za 3,45 hektarja oziroma približno 29 odstotkov. Zmanjšala se je tudi načrtovana instalirana moč, in sicer z okvirno 8,5 na 7,68 megavata.

Iz javno objavljenih informacij izhaja, da so bile spremembe posledica nadaljnjih projektnih in tehničnih prilagoditev. Ni pa mogoče brez dodatnih pojasnil investitorja zanesljivo trditi, da je bila celotna površina zmanjšana izključno zaradi pripomb javnosti ali nasprotovanja posameznih občanov.

Šest elektrarn ali ena sama? Občina pojasnjuje razdelitev projekta

Pri projektu Jezerce se v dokumentaciji pojavlja šest oznak sončnih elektrarn, kar bi lahko ustvarilo vtis, da bodo na območju razcepa Gabrk zgradili šest različnih energetskih objektov na ločenih lokacijah.

Občina Divača pojasnjuje, da ne gre za šest samostojnih projektov, temveč za eno sončno elektrarno, ki bo zaradi tehničnih zahtev razdeljena na šest energetsko ločenih enot. Te nosijo oznake SE ENERY Divača 1 do 6.

Takšna razdelitev je bila določena med projektiranjem in usklajevanjem priključitve na distribucijsko omrežje. Pri tem je imel pomembno vlogo tudi sistemski operater oziroma Elektro Primorska, saj morajo biti proizvodne naprave priključene v skladu z zmogljivostmi in tehničnimi zahtevami omrežja.

Pomemben del projekta je baterijski hranilnik s kapaciteto 12 MWh. Njegova naloga bo omogočati shranjevanje dela proizvedene električne energije in njeno uporabo oziroma oddajo v omrežje v drugem času. To je pri sončnih elektrarnah pomembno predvsem zato, ker proizvodnja ni enakomerna, temveč je odvisna od sončnega obsevanja in vremenskih razmer.

Baterijski hranilnik sam po sebi ne pomeni, da bo elektrarna lahko neprekinjeno zagotavljala enako moč tudi ponoči. Omogoča pa prilagodljivejše upravljanje energije, kar je lahko pomembno tako za investitorja kot za delovanje elektroenergetskega sistema.

Divača si je zagotovila desetino proizvedene elektrike

Za lokalno skupnost je ena najpomembnejših posebnosti projekta dogovor med Občino Divača in investitorjem. Po njem bo deset odstotkov proizvedene električne energije na voljo za potrebe javnih porabnikov po dogovorjeni proizvodni ceni 88 evrov za megavatno uro.

Preračunano to pomeni 8,8 centa za kilovatno uro električne energije. Toda pri tem je treba poudariti pomembno razliko: 88 evrov za megavatno uro ni končna cena, ki bi jo plačeval javni porabnik.

Občina je za Regional Obala pojasnila, da je dogovorjena proizvodna cena fiksna za celotno obdobje obratovanja elektrarne. Vendar v njej niso vključeni davek na dodano vrednost, omrežnina, zakonske dajatve in drugi morebitni stroški.

To pomeni, da je lahko končni strošek električne energije višji od dogovorjene proizvodne cene. Prav tako še ni mogoče vnaprej zagotoviti, da bo ta ureditev v vsakem prihodnjem obdobju cenejša od vseh drugih možnosti nakupa električne energije, saj se tržne cene in drugi stroški spreminjajo.

Kljub temu je dolgoročni dogovor za občino lahko pomemben. Javne ustanove in komunalni sistemi so veliki porabniki električne energije, zato lahko predvidljivejši stroški olajšajo načrtovanje njihovega delovanja.

Bo zaradi sončne elektrarne cenejša voda?

Prav tukaj postane projekt Jezerce zanimiv tudi za prebivalce Divače in širšega Krasa. Občina se namreč s Kraškim vodovodom Sežana usklajuje glede možnosti, da bi del električne energije iz nove elektrarne uporabljali na energetsko intenzivnih merilnih mestih.

Med predvidenimi možnostmi sta predvsem črpanje vode za potrebe vodovodnega sistema in delovanje čistilne naprave Divača. Obe dejavnosti potrebujeta električno energijo, zato lahko spremembe pri njeni nabavni ceni vplivajo na stroške izvajanja javnih služb.

Pri oskrbi z vodo je električna energija pomembna zlasti za črpalne sisteme, ki morajo vodo prečrpavati do porabnikov. Na območjih, kjer vodovodna infrastruktura povezuje različne višinske lege in oddaljena naselja, so lahko takšni stroški pomemben del poslovanja izvajalca.

Če bi Kraški vodovod del energije dejansko pridobival po ugodnejših pogojih, bi to lahko zmanjšalo stroške njegovega delovanja. Občina ocenjuje, da bi takšna ureditev prispevala tudi k omejevanju pritiskov na cene storitev za uporabnike.

Toda nižja cena elektrike za komunalno podjetje še ne pomeni samodejnega znižanja položnic za vodo. Končne cene komunalnih storitev so odvisne tudi od stroškov dela, vzdrževanja, infrastrukture, drugih energentov in predpisanega načina oblikovanja cen.

Zato je za zdaj pravilneje govoriti o možnosti zmanjšanja stroškov in omejevanja prihodnjih podražitev kot pa o že zagotovljeni cenejši vodi. Ali bodo občani od dogovora imeli neposredno finančno korist, bo odvisno od dejanske porabe dogovorjene energije, njenega skupnega stroška in prihodnjih odločitev o cenah javnih storitev.

V občinsko blagajno je že prišlo več kot pol milijona evrov

Projekt ima za Občino Divača tudi neposreden finančni učinek. Investitor je namreč plačal komunalni prispevek v višini 529.725 evrov.

Gre za zakonsko določeno dajatev, povezano s stroški obstoječe komunalne opreme. To pomeni, da plačilo ni prostovoljna donacija investitorja občini, temveč obveznost, odmerjena v skladu z veljavnimi predpisi.

Kljub temu je za občino znesek pomemben. Več kot pol milijona evrov predstavlja prihodek, povezan z izvedbo projekta, medtem ko je dogovor o nakupu dela proizvedene električne energije ločena dolgoročnejša korist.

Pri ocenjevanju celotnega učinka elektrarne je zato smiselno razlikovati med že plačanim komunalnim prispevkom, morebitnimi prihodnjimi prihranki pri električni energiji in širšimi gospodarskimi oziroma okoljskimi učinki projekta.

Za zdaj so najnatančneje znani prav znesek komunalnega prispevka, dogovorjena proizvodna cena elektrike in predvidene tehnične značilnosti elektrarne. Dejanski letni finančni prihranki za javne porabnike pa še niso potrjeni.

Zakaj so izbrali prav območje znotraj avtocestnega razcepa?

Občina Divača poudarja, da pri umeščanju večjih energetskih objektov daje prednost območjem, ki so že močno obremenjena z infrastrukturo, ter degradiranim oziroma drugače že preoblikovanim površinam.

Območje Jezerce je po tej logiki primerno, ker leži znotraj avtocestnega razcepa in v neposredni bližini pomembne elektroenergetske infrastrukture. S tem se zmanjšuje potreba po umeščanju večjih energetskih naprav na povsem nove lokacije v odprti krajini.

To je na Krasu posebej pomembno vprašanje. Območje ima prepoznavno krajinsko podobo, naravne značilnosti in občutljiv prostor, zaradi česar večji infrastrukturni posegi pogosto sprožajo razprave o vplivih na okolje.

Vendar tudi gradnja na zemljiščih znotraj avtocestnega razcepa ne pomeni, da je prostor brez naravnih vrednosti ali da poseg nima okoljskih vplivov. Pomembni ostajajo vprašanja urejanja tal, odvodnjavanja, vegetacije, dostopnih poti in vzdrževanja objekta.

Prav zato je bila za projekt izvedena javna obravnava elaborata, v kateri so imeli zainteresirani možnost podati pripombe. Gradbeno dovoljenje je postalo pravnomočno novembra 2025, s čimer so bili izpolnjeni pogoji za prehod v izvedbeno fazo.

Od prvih načrtov do gradnje so minila skoraj štiri leta

Časovnica projekta kaže, da postavitev večje sončne elektrarne ni zgolj vprašanje dobave panelov in začetka gradbenih del. Od prve predstavitve pobude v začetku leta 2023 do začetka gradnje jeseni 2026 so minila skoraj štiri leta.

V tem obdobju so potekali postopki umeščanja v prostor, javne predstavitve, obravnava pripomb, priprava projektne dokumentacije in usklajevanje tehničnih rešitev. Pomemben del je predstavljalo tudi pridobivanje pogojev za priključitev na elektroenergetsko omrežje.

Za investitorja takšni postopki pomenijo dodatno načrtovanje in stroške, za lokalno skupnost pa možnost, da se pred gradnjo razjasnijo prostorska in druga vprašanja. V primeru Jezerca je bil projekt v tem času tudi zmanjšan, njegova tehnična zasnova pa prilagojena.

Zdaj se začenja faza, v kateri bodo načrti dobili vidno obliko. Če se bo elektrarna začela uporabljati maja 2027, kot je predvideno, bo od prve javne predstavitve pobude do začetka proizvodnje minilo nekaj več kot štiri leta.

Velik energetski projekt, koristi za občane pa bo treba še dokazati

Gradnja sončne elektrarne Jezerce predstavlja pomemben nov energetski projekt na Divaškem. Elektrarna z močjo 7,68 MWp in baterijskim hranilnikom bo izkoriščala območje, ki je že močno zaznamovano z avtocestno infrastrukturo, ter prispevala novo proizvodno zmogljivost iz obnovljivih virov energije.

Za občino je pomembno, da je poleg komunalnega prispevka dosegla tudi dogovor o možnosti nakupa dela proizvedene elektrike po vnaprej določeni proizvodni ceni. Toda dejanska vrednost tega dogovora se bo pokazala šele, ko bo elektrarna obratovala in bo jasno, koliko energije bodo javni porabniki lahko uporabili ter kakšen bo njihov končni strošek.

Posebej zanimivo bo spremljati dogovore s Kraškim vodovodom Sežana. Če bo nova elektrarna pomagala znižati stroške črpanja vode in delovanja čistilne naprave, bi to lahko koristilo širši lokalni skupnosti. Toda za trditev, da bodo zaradi projekta položnice za vodo nižje, je še prezgodaj.

Občina Divača je z investitorjem dosegla dogovor, ki odpira možnost dolgoročnih koristi. Zdaj bo odločilno, ali se bodo te možnosti spremenile v merljive prihranke za javne službe in njihove uporabnike. Prav to bo najpomembnejše merilo uspešnosti projekta, ko bo elektrarna predvidoma maja prihodnje leto začela proizvajati električno energijo.

Spletno uredništvo Naša Primorska