Nova Gorica dobila Park bratov Rusjan: Poklon možema, ki sta pred več kot stoletjem osvajala nebo

Središče Nove Gorice je dobilo novo ime, ki nosi pomembno sporočilo o zgodovini Goriške in začetkih slovenskega letalstva. Mestni svetniki so na seji 8. oktobra 2026 soglasno potrdili poimenovanje zelenega območja med pošto, avtobusno postajo in Eda centrom v Park bratov Rusjan.

S tem se mesto poklanja Edvardu in Josipu Rusjanu, izjemnima letalskima pionirjema, ki sta leta 1909 izdelala letalo lastne konstrukcije in z njim zapisala eno najpomembnejših poglavij slovenske tehnične zgodovine.

Novo poimenovanje ima še posebno simbolno vrednost, saj v parku že stoji doprsni kip Edvarda Rusjana, nasproti njega pa spomenik Ikarus.

Park v samem središču mesta je dobil novo identiteto

Območje v središču Nove Gorice, mimo katerega se vsakodnevno sprehajajo številni prebivalci in obiskovalci mesta, se odslej imenuje Park bratov Rusjan. Gre za prostor med pošto, avtobusno postajo in Eda centrom, ki ga omejujejo deli Erjavčeve in Kidričeve ulice ter dostopna pot do avtobusnega postajališča. Park tako leži na eni najbolj prepoznavnih in prometnih mestnih lokacij.

Poimenovanje so novogoriški mestni svetniki soglasno potrdili na seji 8. oktobra 2026. Odločitev pomeni simbolično priznanje dvema Goričanoma, ki sta s svojim pionirskim delom pomembno zaznamovala zgodovino letalstva, njuna dediščina pa je še danes povezana z identiteto širšega goriškega prostora.

Ne gre za ureditev novega parka, temveč za uradno poimenovanje že obstoječe javne površine. S tem je prostor dobil jasnejšo zgodovinsko in kulturno identiteto, ki bo mimoidoče spominjala na čas, ko so bili prvi poskusi motornega letenja še izjemno drzni in negotovi.

Poimenovanje je pomembno tudi zato, ker sta bila Edvard in Josip Rusjan pri razvoju letal neločljivo povezana. Čeprav je širši javnosti bolj znan Edvard, ki je letala tudi pilotiral, je bil njegov brat Josip nepogrešljiv sodelavec pri načrtovanju in izdelavi letalskih konstrukcij. Novo ime zato priznava prispevek obeh bratov.

Pobuda je prišla iz lokalnega okolja

Pobudo za poimenovanje sta podala Tomi Ilijaš in Aeroklub Gorica, ki sta želela ohraniti spomin na pomemben prispevek bratov Rusjan k razvoju letalstva. Njuno delo ni bilo pomembno le za Goriško, temveč je predstavljalo del širšega evropskega obdobja, ko so pionirji letalstva razvijali prve uspešne motorne letalne naprave.

Predlog je prestal več korakov obravnave. Podprla ga je Krajevna skupnost Nova Gorica, pozitivno mnenje pa je podala tudi pristojna občinska komisija za poimenovanje ulic, naselij in javnih institucij. V postopku je bilo pridobljeno še mnenje Komisije za standardizacijo zemljepisnih imen, ki je ugotovila, da predlagano ime ustreza jezikoslovnim in zemljepisnim pravilom.

Kot so pred sejo mestnega sveta poročale Primorske novice, je soglasje k poimenovanju podala tudi še živeča sorodnica bratov Rusjan. To daje odločitvi dodatno osebno in zgodovinsko težo, saj se je pri ohranjanju spomina na družinsko dediščino upoštevalo tudi mnenje potomcev oziroma sorodnikov.

Da pobuda ni nastala čez noč, potrjujejo tudi dokumenti Krajevne skupnosti Nova Gorica. Predlog Tomija Ilijaša so tam obravnavali že leta 2024, ko so svetniki krajevne skupnosti podali pozitivno mnenje o poimenovanju območja po bratih Rusjan.

Edvard in Josip Rusjan: Brata, ki sta verjela, da lahko človek poleti

Zgodba bratov Rusjan sega v čas, ko je bilo motorno letalstvo še v povojih. Edvard Rusjan se je rodil leta 1886, skupaj z bratom Josipom pa se je že zgodaj začel zanimati za tehnične izume in možnosti letenja. Brata sta izdelovala modele letalnih naprav in proučevala konstrukcijske rešitve, s katerimi bi človeku omogočila nadzorovan polet.

Njuno zanimanje je postopoma preraslo v ambiciozen projekt izdelave motornega letala. V času, ko letalska industrija še ni bila razvita in ko številni izumitelji niso imeli dostopa do sodobne opreme, sta se morala pri svojem delu zanašati predvsem na lastno znanje, iznajdljivost in vztrajnost.

Leta 1909 sta izdelala dvokrilno motorno letalo Eda I, poimenovano po Edvardovem domačem imenu. Z njim je Edvard 25. novembra istega leta v okolici Gorice izvedel prvi uspešni motorni polet na Slovenskem. Ta datum danes velja za enega ključnih mejnikov slovenske letalske zgodovine.

Polet je bil v primerjavi z današnjimi dosežki letalstva kratek in izveden na majhni višini, vendar je pomenil izjemen tehnični uspeh. Brata sta namreč dokazala, da je mogoče z lastno konstrukcijo in motorjem izdelati letalo, ki se lahko odlepi od tal in poleti.

Za tem dosežkom so sledili novi poskusi, izboljšave in nove konstrukcije. Rusjanova sta nadaljevala razvoj letal serije Eda ter preizkušala različne oblike kril, razporeditve motorjev in druge tehnične rešitve.

Prvi polet leta 1909 je spremenil slovensko letalsko zgodovino

Prvi uspešni polet Edvarda Rusjana 25. novembra 1909 velja za začetek motornega letalstva na Slovenskem. Brata sta letalo Eda I preizkušala na vojaškem vadbišču v okolici Gorice, kjer so takrat obstajali dovolj veliki odprti prostori za poskuse vzletanja in pristajanja.

Po podatkih Slovenske biografije je Edvard že 29. novembra 1909 z letalom preletel približno 600 metrov in dosegel višino okoli 12 metrov. Ti dosežki so bili za tisti čas pomembni, saj so konstruktorji po svetu šele postopoma izboljševali zanesljivost in vodljivost motornih letal.

Brata se nista zadovoljila s prvim uspehom. V naslednjih mesecih sta razvijala nove modele, ki so se razlikovali po konstrukciji in letalnih značilnostih. Nekateri poskusi so se končali z razbitjem letala, vendar sta pridobljene izkušnje uporabila pri nadaljnjem delu.

Leta 1910 je Edvard z letalom Eda VI dosegel enega svojih najuspešnejših poletov na Goriškem. Razvoj je pokazal, kako hitro sta brata napredovala od prvih kratkih skokov do vse zahtevnejših letalskih manevrov.

Njuno delo je bilo del obdobja izjemno hitrega tehnološkega razvoja. Le nekaj let po prvih uspešnih poletih bratov Wright so pionirji po Evropi razvijali svoje konstrukcije in tekmovali v doseganju večjih razdalj, višin ter hitrosti. Edvard in Josip Rusjan sta bila med tistimi, ki so se tega razvoja lotili z lastnim znanjem in omejenimi sredstvi.

Edvardova pot se je tragično končala v Beogradu

Zaradi finančnih omejitev sta se brata leta 1910 povezala z zagrebškim podjetnikom in letalskim navdušencem Mihajlom Merćepom. Sodelovanje jima je omogočilo nadaljnji razvoj letal in uporabo zmogljivejših motorjev, s čimer so se odprle nove možnosti za njune konstrukcije.

Edvard je v Zagrebu nadaljeval uspešne polete in postal prepoznaven letalski pionir tudi zunaj domačega okolja. Njegova javna nastopanja so privabljala množice, saj je bilo letenje takrat še izjemno redko in za številne gledalce skoraj nepredstavljivo doživetje.

Januarja 1911 se je odpravil na letalsko predstavitev v Beograd. Tam je med poletom v zahtevnih vremenskih razmerah doživel hudo nesrečo. Letalo je zaradi močnega vetra izgubilo stabilnost, Edvard pa je po strmoglavljenju umrl zaradi poškodb.

Star je bil komaj 24 let.

Njegova prezgodnja smrt je pretresla javnost in prekinila izjemno obetavno letalsko pot. Kljub temu njegovo delo ni bilo pozabljeno, saj je skupaj z bratom Josipom postavil temelje razvoja motornega letalstva na Slovenskem.

V parku že stojita dve pomembni umetniški obeležji

Novo poimenovanje ima posebno vrednost tudi zaradi spomenikov, ki sta že umeščena v ta del Nove Gorice. V parku stoji doprsni kip Edvarda Rusjana, delo akademskega kiparja Bojana Štoklja, nasproti pa spomenik Ikarus, ki ga je ustvaril priznani slovenski kipar Janez Lenassi.

Obe umetniški deli se navezujeta na simboliko letenja, človekovega hrepenenja po preseganju meja in tehnične ustvarjalnosti. Ikarus je znan lik iz grške mitologije, ki simbolizira človekovo željo po poletu, hkrati pa opozarja na nevarnosti pretirane drznosti.

Prav zato je njegova prisotnost v bližini spomenika Edvardu Rusjanu posebej pomenljiva. Zgodba slovenskega letalskega pionirja namreč združuje izjemen tehnični pogum, vztrajnost in tragičen konec.

Z uradnim imenom Park bratov Rusjan sta obeležji dobili še jasnejši skupni zgodovinski okvir. Prostor ni več zgolj mestna zelena površina z umetniškima deloma, temveč tudi javno mesto spomina na začetke slovenskega letalstva.

Takšno povezovanje urbanega prostora in zgodovinske dediščine lahko prispeva k boljšemu razumevanju lokalne preteklosti, posebej med mlajšimi generacijami, ki se z zgodbo bratov Rusjan morda prvič srečajo prav ob sprehodu skozi mestno središče.

Zgodovina letalstva ostaja pomemben del goriške identitete

Goriška ima v zgodovini slovenskega letalstva posebno mesto. Prav na tem območju sta Edvard in Josip Rusjan razvijala in preizkušala svoje prve letalske konstrukcije, zato njuna zgodba ostaja tesno povezana s kraji, kjer sta živela in ustvarjala.

Spomin na Edvarda Rusjana se danes ohranja v številnih oblikah, med drugim z imeni ustanov, letalskih društev in drugimi obeležji. Njegova zapuščina je še vedno navdih za ljubitelje letalstva, tehnične ustvarjalce in mlade, ki se zanimajo za znanost ter razvoj novih tehnologij.

Na Goriškem deluje tudi več letalskih društev, ki nadaljujejo tradicijo zanimanja za letenje. Aeroklub Gorica, eden od pobudnikov poimenovanja, se ukvarja z ultralahkim letalstvom in predstavlja sodobno nadaljevanje letalske dejavnosti v regiji.

Novo poimenovanje parka tako ni le pogled v preteklost, ampak tudi povezava z današnjim letalstvom. Spominja, da se velike tehnične zgodbe pogosto začnejo z idejo, pogumom in pripravljenostjo na preizkušanje neznanega.

Novo ime kot trajen poklon pionirjema slovenskega letalstva

Odločitev novogoriških mestnih svetnikov pomeni pomembno simbolično priznanje bratoma, ki sta s svojim delom pustila trajen pečat v slovenski tehnični zgodovini. Park bratov Rusjan bo odslej vsakodnevni opomnik na čas, ko je bilo letenje še izjemno tvegano, vendar so posamezniki kljub temu verjeli, da je mogoče premagati meje, ki so se prej zdele nepremostljive.

Poimenovanje je še posebej primerno zaradi obstoječih umetniških obeležij, ki so že dolgo povezana z letalsko tematiko. Zdaj jih povezuje tudi uradno ime prostora, ki poudarja zgodovinsko dediščino obeh bratov.

Za Novo Gorico je to še ena priložnost, da svojo identiteto gradi tudi na zgodbah ljudi, ki so iz širšega goriškega prostora ponesli svoje znanje in dosežke daleč prek lokalnih meja.

Edvard in Josip Rusjan sta pred več kot stoletjem dokazala, da je mogoče z vztrajnostjo, znanjem in pogumom uresničiti tudi najbolj drzne zamisli. Zdaj njuno ime nosi park v središču Nove Gorice – mesta, ki s tem ohranja spomin na dva izmed najpomembnejših pionirjev slovenskega letalstva.