Od koščkov stekla do nevarnih bakterij: Kaj vse so odkrili v živilih, ki jih kupujemo?

Ko v trgovini kupimo meso, sadje, zelenjavo, sladkarije ali druge prehranske izdelke, praviloma pričakujemo, da so varni za uživanje. Toda podatki o umikih in odpoklicih živil v Sloveniji razkrivajo tudi precej manj prijetno plat prehranske verige. Med razlogi za odpoklice se pojavljajo nevarne bakterije, ostanki pesticidov, nepravilno označeni alergeni, pa tudi delci stekla, kovine in plastike. Nedavna analiza slovenskih odpoklicev je pokazala, da se med najpogosteje obravnavanimi skupinami znajdejo sadje in zelenjava, meso ter žitni izdelki.

Ob tem pa strokovnjaki opozarjajo, da vsak umik izdelka še ne pomeni neposredne nevarnosti za zdravje in da večje število odpoklicev samo po sebi ne dokazuje, da je hrana danes manj varna.

Kaj vse lahko odkrijejo v živilih na slovenskih trgovskih policah?

Na prvi pogled je lahko živilo povsem običajno. Embalaža je nepoškodovana, rok uporabe še ni potekel, videz in vonj pa ne vzbujata nobenega suma. Kljub temu lahko laboratorijske preiskave razkrijejo mikroorganizme, kemične snovi ali tujke, ki jih potrošnik sam ne more prepoznati. Prav zato je nadzor nad varnostjo hrane pomemben na vseh stopnjah prehranske verige, od pridelave in predelave do skladiščenja, prevoza ter prodaje.

Uprava Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) med najpomembnejša tveganja uvršča mikrobiološko onesnaženje, kemične snovi in fizikalne tujke. Med slednjimi so lahko koščki stekla, kovine ali plastike, ki v živilo zaidejo med proizvodnjo, pakiranjem oziroma drugimi postopki. Takšni delci lahko povzročijo poškodbe ust, zob ali prebavil, zato je njihova prisotnost lahko razlog za odpoklic izdelka.

Posebno skupino predstavljajo nevarne bakterije, med njimi salmonela in listerija. Te lahko povzročijo okužbe, katerih potek je odvisen od povzročitelja, količine zaužitega živila in zdravstvenega stanja posameznika. Pri nekaterih ljudeh lahko bolezen poteka razmeroma blago, pri drugih pa povzroči resne zaplete.

V živilih lahko odkrijejo tudi previsoke vsebnosti ostankov pesticidov, mikotoksinov, težkih kovin in drugih onesnaževal. Tveganje pri teh snoveh ni vedno enako: pri nekaterih je pomembna že kratkotrajna izpostavljenost, pri drugih pa predvsem dolgotrajno oziroma ponavljajoče se uživanje.

Največ pozornosti sadju, zelenjavi in mesu

Časnik Delo je 14. oktobra objavil analizo podatkov o umikih in odpoklicih živil v Sloveniji. Po njihovih ugotovitvah se med skupinami, pri katerih uprava najpogosteje ukrepa, pojavljajo sadje in zelenjava, meso in mesni izdelki ter žita in izdelki iz žit.

Pri sadju in zelenjavi so pomemben razlog za ukrepanje ostanki pesticidov, ki presegajo dovoljene mejne vrednosti ali drugače predstavljajo neskladnost s predpisi. Pri mesu in mesnih izdelkih so med pogostejšimi tveganji nevarni mikroorganizmi, zlasti salmonela in listerija, medtem ko lahko pri različnih predelanih živilih težave povzročijo tudi tujki in nepravilne označbe.

Delo v analizi posebej izpostavlja tudi sadje in zelenjavo iz Egipta in Kitajske, pri katerih so se pojavljale ugotovitve o onesnaženju s pesticidi. Pri razumevanju teh podatkov je pomembno razlikovati med posameznimi neskladnimi pošiljkami in celotno ponudbo živil iz določene države. Ugotovitev, da so bili nekateri izdelki odpoklicani, še ne pomeni, da so vsi izdelki istega porekla nevarni.

Podobno velja za domača živila. Med slovenskimi izdelki se po analizi pogosto pojavlja meso, vendar tudi to ne pomeni, da je slovensko meso na splošno nevarno. Podatki o odpoklicih kažejo predvsem, pri katerih izdelkih so bile ugotovljene neskladnosti in kje je bilo treba ukrepati.

Pomembno je tudi, koliko posameznih izdelkov in pošiljk se nadzoruje, kakšna je njihova zastopanost na trgu ter kako so oblikovani programi vzorčenja. Samo število odpoklicev zato ni dovolj za zanesljivo primerjavo varnosti različnih skupin živil ali držav porekla.

Salmonela in listerija: Nevarnosti, ki jih ne moremo prepoznati po videzu

Med mikrobiološkimi tveganji sta za potrošnike posebej pomembni salmonela in listerija. Salmonela lahko povzroči prebavne težave, kot so driska, bolečine v trebuhu, povišana telesna temperatura in slabost. Okužba je lahko posebej nevarna za majhne otroke, starejše ljudi in osebe z oslabljenim imunskim sistemom.

V Sloveniji so tudi v zadnjih tednih objavljali odpoklice zaradi salmonele. V začetku oktobra je bil tako objavljen odpoklic svežega mletega mešanega mesa, pri katerem je bila v okviru uradnega nadzora ugotovljena prisotnost te bakterije. Ker je izdelku rok uporabe že potekel, so pristojni opozorili predvsem potrošnike, ki bi meso morda še vedno hranili v zamrzovalniku.

Primer je pomemben, ker zamrzovanje ne zagotavlja uničenja salmonele. Bakterija lahko zamrzovanje preživi, zato je treba tudi pri zamrznjenem mesu upoštevati opozorila o odpoklicu.

Listerija je druga bakterija, ki lahko predstavlja resno tveganje, predvsem za nosečnice, novorojenčke, starejše in imunsko oslabljene osebe. Posebnost bakterije Listeria monocytogenes je, da se lahko razmnožuje tudi pri temperaturah v hladilniku, zato je pravilno shranjevanje pomembno, vendar samo po sebi ne odpravi vseh tveganj.

Obe bakteriji sta lahko prisotni v živilih, ki nimajo spremenjenega videza, vonja ali okusa. Potrošnik zato ne more vedno sam presoditi, ali je živilo varno, in se mora ob uradnem odpoklicu ravnati po navodilih pristojnih organov.

Steklo, kovina in plastika: Ko nevarnost ni povezana z bakterijami

Poleg mikrobiološkega onesnaženja lahko živila postanejo nevarna zaradi tujkov, ki vanje ne sodijo. Med takšnimi primeri pristojni organi navajajo koščke stekla, kovine, plastike in druge delce, ki lahko v izdelek zaidejo med proizvodnjo ali pakiranjem.

Takšne napake so lahko povezane z okvarami proizvodne opreme, poškodovano embalažo ali drugimi nepravilnostmi v procesu izdelave. Pomembno je, da lahko že manjši trd in oster delec povzroči poškodbo, zato se podjetja ob ugotovljenem tveganju pogosto odločijo za odpoklic določene serije izdelka.

Uprava za varno hrano kot primer nevarnega živila navaja tudi žitarice za zajtrk ali piškote, v katerih bi bili prisotni koščki stekla. V takšnem primeru težava ni v hranilni vrednosti ali pokvarjenosti izdelka, temveč v neposredni možnosti mehanske poškodbe ob zaužitju.

Potrošniki morajo biti pri takšnih odpoklicih posebej pozorni na oznako serije oziroma lota. Odpoklic namreč pogosto ne zajema vseh izdelkov določene blagovne znamke, temveč samo tiste, ki so bili izdelani ali pakirani v določenem obdobju.

Če se v obvestilu o odpoklicu pojavi opozorilo na možnost prisotnosti stekla ali kovine, izdelka ni priporočljivo pregledovati in nato uživati, če tujkov ne opazimo. Nevarni delci so lahko majhni ali neenakomerno razporejeni, zato je treba upoštevati uradna navodila za vračilo oziroma odstranitev izdelka.

Pesticidi in druge kemične snovi: Kaj pomeni presežena meja?

Pri sadju, zelenjavi in drugih rastlinskih živilih so pomembno področje nadzora ostanki pesticidov. Evropska zakonodaja določa mejne vrednosti njihovih ostankov, ki jih živila ne smejo presegati. Presežena dovoljena meja pomeni neskladnost, vendar sama po sebi še ne dokazuje, da bi zaužitje posamezne količine živila povzročilo zdravstvene težave.

Za oceno tveganja je treba upoštevati vrsto snovi, ugotovljeno koncentracijo, količino zaužitega živila in druge dejavnike. Nekatere snovi so lahko problematične predvsem ob daljši izpostavljenosti, medtem ko lahko druge pomenijo tudi akutno tveganje.

Poleg pesticidov pristojni organi spremljajo še prisotnost težkih kovin, kot sta kadmij in svinec, mikotoksinov, ki jih proizvajajo določene plesni, ter drugih kemičnih onesnaževal. Takšne snovi lahko v prehransko verigo pridejo zaradi okoljskih razmer, načina pridelave, skladiščenja ali predelave.

Prav zato je nadzor nad živili pomemben tudi takrat, ko izdelki na prvi pogled ne kažejo nobenih nepravilnosti. Kemičnih onesnaževal praviloma ni mogoče zaznati z vonjem ali okusom, zato so za njihovo odkrivanje potrebne ustrezne laboratorijske analize.

Nevarnost lahko predstavlja tudi napačna deklaracija

Med razlogi za odpoklic živil so tudi napake pri označevanju, ki se na prvi pogled morda zdijo manj pomembne kot prisotnost bakterij ali stekla. Toda za ljudi z alergijami je lahko napačna deklaracija izjemno nevarna.

Če izdelek vsebuje arašide, mleko, jajca ali drug alergen, ki na embalaži ni ustrezno označen, lahko njegovo zaužitje pri alergični osebi povzroči resno reakcijo. V najtežjih primerih lahko pride tudi do anafilaksije, ki zahteva nujno medicinsko pomoč.

Za potrošnika, ki na določeno sestavino ni alergičen, isti izdelek morda ne predstavlja posebnega tveganja, za alergika pa je lahko nevaren že v majhni količini. Zato pristojni organi pri odpoklicih zaradi nepravilno označenih alergenov pogosto posebej opozorijo določene skupine potrošnikov.

Napake pri označevanju lahko vključujejo tudi nepravilne roke uporabe, pomanjkljiva navodila za pripravo ali druge podatke, ki so pomembni za varno uporabo živila.

To kaže, da varnost hrane ni povezana samo s sestavinami in proizvodnjo, temveč tudi s pravilnim obveščanjem kupcev. Deklaracija je pomemben vir informacij, na katerega se številni potrošniki vsakodnevno zanašajo.

Več odpoklicev še ne pomeni nujno slabše hrane

Analiza časnika Delo je pokazala, da je bilo število odpoklicev med letoma 2021 in 2023 razmeroma podobno, leta 2024 pa se je v primerjavi s predhodnim letom približno podvojilo. Toda iz takšnega povečanja ni mogoče neposredno sklepati, da se je varnost živil v Sloveniji nenadoma močno poslabšala.

Na število objavljenih obvestil vplivajo tudi način nadzora, obseg vzorčenja, sistem obveščanja in pravila objavljanja neskladnosti. Uprava za varno hrano namreč od oktobra 2023 na svojem seznamu objavlja tudi informacije o nekaterih živilih, ki so sicer neskladna s predpisi, vendar so še vedno varna za uživanje.

To pomeni, da na uradnem seznamu niso zgolj izdelki, ki predstavljajo neposredno nevarnost za zdravje. Med obvestili so lahko tudi neskladne pošiljke, ki sploh niso bile dane v prodajo, ali izdelki, pri katerih je ugotovljena nepravilnost, ki ne ogroža zdravja potrošnikov.

Zato je treba pri vsaki objavi preveriti, kakšno tveganje je bilo dejansko ugotovljeno in kakšno priporočilo je izdal pristojni organ. Sam izraz »umik« še ne pomeni nujno, da je živilo nevarno, medtem ko je odpoklic praviloma namenjen tudi izdelkom, ki so že dosegli potrošnike in jih je treba zaradi varnosti vrniti oziroma prenehati uporabljati.

Kaj storiti, če imate odpoklican izdelek doma?

Ko pristojni organ ali trgovec objavi odpoklic, je najpomembnejše preveriti, ali se obvestilo nanaša prav na izdelek, ki ga imamo doma. Pri tem niso pomembni samo ime in blagovna znamka, temveč tudi masa pakiranja, rok uporabe, številka serije oziroma lota in drugi podatki, navedeni v obvestilu.

Če se podatki ujemajo, je treba upoštevati priporočila, ki spremljajo odpoklic. V nekaterih primerih pristojni organi svetujejo, da izdelka ne zaužijemo in ga vrnemo na mesto nakupa, v drugih pa, da ga zavržemo. Navodila se lahko razlikujejo glede na vrsto ugotovljene nevarnosti.

Posebna previdnost je potrebna pri izdelkih, ki jih potrošniki hranijo dlje časa, denimo v zamrzovalnikih, shrambah ali domačih zalogah. Čeprav je rok uporabe določenega živila že potekel, je lahko izdelek še vedno v gospodinjstvu, zato je obvestilo o odpoklicu lahko pomembno tudi več tednov ali mesecev po nakupu.

Če je potrošnik nevarno živilo že zaužil, to še ne pomeni, da bo nujno zbolel. Če pa se pojavijo zdravstvene težave, zlasti izrazita driska, visoka vročina, hude bolečine, znaki dehidracije ali alergijska reakcija, je pomembno poiskati ustrezno zdravstveno pomoč in zdravniku povedati tudi za morebitno zaužitje odpoklicanega izdelka.

Uradna obvestila o umikih in odpoklicih so objavljena na spletni strani državne uprave, kjer so navedeni tudi razlogi za ukrepanje in priporočila potrošnikom.

Je hrana na slovenskih policah varna?

Podatki o odpoklicih lahko pri potrošnikih vzbudijo nelagodje, še posebej kadar gre za živila, ki jih vsakodnevno kupujejo zase in za svoje družine. Toda obstoj sistema odpoklicev je hkrati pomemben del zagotavljanja varnosti hrane. Njegov namen je, da se nevarni oziroma neskladni izdelki čim prej odkrijejo, odstranijo iz prodaje in po potrebi tudi iz gospodinjstev.

Popolne varnosti hrane ni mogoče zagotoviti, saj lahko do nepravilnosti pride na različnih stopnjah prehranske verige. Zato so pomembni nadzor proizvajalcev, laboratorijske preiskave, sledljivost izdelkov in pravočasno obveščanje javnosti.

Potrošniki lahko tveganja zmanjšajo s pravilnim shranjevanjem in pripravo hrane, upoštevanjem rokov uporabe, higieno v kuhinji ter spremljanjem uradnih opozoril. Toda nekaterih nevarnosti, kot so neoznačeni alergeni, kemični ostanki ali mikroskopsko onesnaženje, sami ne morejo prepoznati.

Od nevarnih bakterij do koščkov stekla in ostankov pesticidov – razlogi za odpoklice kažejo, kako različne nevarnosti se lahko pojavijo v prehranski verigi. Najpomembnejše sporočilo za kupce pa ni, da bi se morali hrane bati, temveč da je vredno spremljati uradna opozorila in ob odpoklicu pravočasno ukrepati. Izdelek, ki je na videz povsem brezhiben, namreč ni nujno tudi varen.

Spletno uredništvo