Za tri letalske karte 25.756 evrov! Minister Rončević na Japonsko v poslovnem razredu, celoten račun pa ostaja skrivnost

Medtem ko se v slovenskem šolstvu odpirajo vprašanja o reformah, prihodnosti učiteljev in porabi javnega denarja, je v javnosti odjeknila informacija o izjemno dragem službenem potovanju ministra Boruta Rončevića na Japonsko. Ministrstvo za izobraževanje, znanost in mladino je za letalske vozovnice ministra in dveh sodelavcev odštelo natanko 25.756,77 evra. To pomeni približno 8.586 evrov na osebo, in to zgolj za prevoz. Delegacija je po poročanju TV Slovenija potovala v poslovnem razredu, ministrstvo pa doslej ni razkrilo skupnega stroška obiska niti konkretno pojasnilo, zakaj je bila izbrana tako draga možnost potovanja. Rončević očitke zavrača in zatrjuje, da je ravnal skladno s predpisi. Toda vprašanje, ali je bila takšna poraba davkoplačevalskega denarja tudi gospodarna, ostaja brez jasnega odgovora.

Skoraj 26 tisoč evrov samo za letalske vozovnice

Minister za izobraževanje, znanost in mladino Borut Rončević se je 3. in 4. oktobra 2026 udeležil dveh mednarodnih dogodkov v japonskem Kjotu, 23. Foruma znanosti in tehnologije ter Foruma znanstvene politike med Evropsko unijo in Japonsko. Na pot sta ga spremljala dva uslužbenca ministrstva, za letalski prevoz tričlanske delegacije pa je država plačala 25.756,77 evra.

Podatek je v torek razkrila TV Slovenija, povzeli pa so ga tudi drugi slovenski mediji. Po njihovem poročanju je delegacija potovala z letalsko družbo Turkish Airlines v poslovnem razredu. Povprečna cena ene vozovnice je tako znašala približno 8.586 evrov, kar je znesek, ki upravičeno odpira vprašanja o načinu načrtovanja službenih poti najvišjih državnih predstavnikov.

Toda skoraj 26.000 evrov ni končna cena obiska. Gre zgolj za letalske vozovnice. Stroški nastanitve, dnevnic, lokalnih prevozov in morebitni drugi izdatki v tem znesku niso zajeti, ministrstvo pa skupne vrednosti službene poti doslej ni razkrilo.

Prav to je ena najpomembnejših okoliščin zgodbe. Javnost je izvedela, koliko je stal letalski prevoz, še vedno pa ne ve, koliko je za celoten obisk odštel državni proračun. Brez popolnega pregleda stroškov tudi ni mogoče opraviti celovite presoje gospodarnosti potovanja.

Poslovni razred za vse tri: Zakaj ni bilo mogoče leteti ceneje?

Ob razkritju stroškov se je najprej pojavilo vprašanje, zakaj so bile izbrane tako drage letalske vozovnice. Po poročanju TV Slovenija je bilo mogoče na spletni strani družbe Turkish Airlines najti tudi ponudbo enosmerne vozovnice iz Ljubljane do Osake v ekonomskem razredu za 879 evrov.

Takšna primerjava sicer sama po sebi še ne dokazuje, koliko bi država dejansko prihranila. Cena letalskih vozovnic je odvisna od datuma rezervacije, termina odhoda in vrnitve, razpoložljivosti sedežev, pogojev vozovnice ter drugih okoliščin. Enosmerne vozovnice tudi ni mogoče neposredno primerjati s ceno povratnega potovanja v poslovnem razredu.

Kljub temu pa velika razlika med javno dostopnimi cenami ekonomskega razreda in dejansko plačanim zneskom zahteva pojasnilo. Ministrstvo bi lahko razkrilo, kdaj so bile vozovnice rezervirane, katere ponudbe so bile primerjane, kakšne so bile cene drugih potovalnih razredov in zakaj je bil poslovni razred izbran za vse tri člane delegacije.

Posebej pomembno je vprašanje, ali je bila takšna izbira posledica obveznih pravil, konkretnih službenih potreb ali zgolj odločitve o udobnejšem potovanju. Na podlagi doslej objavljenih pojasnil tega ni mogoče ugotoviti.

Državni funkcionarji imajo pri mednarodnem delu nedvomno tudi obveznosti, ki zahtevajo daljša potovanja. Toda samo dejstvo, da je pot uradna in da se je minister udeležil pomembnega dogodka, še ne odgovori na vprašanje, ali je bil izbrani način potovanja tudi cenovno upravičen.

Ministrstvo govori o preudarnosti, številk pa ne pojasni

Na ministrstvu za izobraževanje, znanost in mladino so se na razkritje odzvali s pojasnilom, da minister Rončević službene poti v tujino izbira preudarno. Poudarili so, da je na obeh dogodkih v Kjotu aktivno sodeloval in da se na Japonskem ni zadrževal dlje, kot je bilo potrebno.

To pojasnilo odgovarja predvsem na vprašanje, zakaj se je minister udeležil forumov in koliko časa je tam ostal. Ne pojasnjuje pa bistva očitkov, ki se nanašajo na stroške letalskih vozovnic.

TV Slovenija je ministrstvo vprašala tudi po skupnih stroških potovanja in razlogih za tako visoko ceno prevoza. Po doslej objavljenih informacijah na ti vprašanji ni dobila konkretnega odgovora.

Prav razlika med utemeljevanjem namena potovanja in pojasnjevanjem njegove cene je v tej zgodbi ključna. Udeležba na pomembnem mednarodnem forumu je lahko povsem upravičena, hkrati pa je lahko način organizacije poti predmet legitimne kritike.

Nihče ne zahteva, da minister mednarodne obveznosti opravlja brez ustreznih pogojev. Toda kadar država za tri letalske vozovnice porabi skoraj 26.000 evrov, bi morala biti sposobna javnosti razumljivo pojasniti, zakaj je bil takšen strošek potreben.

Opozicija zahteva odgovore: Kaj je Slovenija dobila za ta denar?

Na visoke stroške sta opozorila poslanca Socialnih demokratov Luka Goršek in Damijan Bezjak Zrim, ki sta na ministra naslovila poslansko vprašanje. Pri tem sta poudarila, da sam namen obiska ni sporen, vendar je treba presoditi njegovo potrebnost, sorazmernost in gospodarnost.

Po njunem mnenju je treba preveriti število članov delegacije, način potovanja, višino stroškov in predvsem konkretne rezultate, ki naj bi jih Slovenija pridobila z udeležbo na mednarodnih dogodkih.

Goršek je v izjavi za TV Slovenija opozoril, da po informacijah SD potovanje kaže na negospodarno ravnanje z javnimi financami. Kritiko je povezal tudi z dosedanjimi pozivi političnih predstavnikov zdajšnje vladajoče opcije k varčevanju in odgovornemu ravnanju z davkoplačevalskim denarjem.

Opozicija tako odpira dve ločeni vprašanji. Prvo je, ali je bila cena potovanja upravičena glede na razpoložljive možnosti. Drugo pa, ali lahko ministrstvo predstavi konkretne rezultate obiska, ki bi utemeljevali porabo javnih sredstev.

Pri mednarodnih znanstvenih srečanjih koristi niso vedno takoj merljive. Sodelovanje pri oblikovanju raziskovalnih politik, vzpostavljanje povezav in priprava prihodnjih projektov lahko prinesejo rezultate šele čez več let. Toda to ne pomeni, da o opravljenem delu ni mogoče poročati.

Ministrstvo bi lahko na primer predstavilo, na katerih razpravah je minister sodeloval, s kom se je sestal, katere pobude je zastopal in kakšne nadaljnje aktivnosti so bile dogovorjene. Takšen pregled bi javnosti omogočil boljšo presojo vsebinske vrednosti obiska.

Rončević udaril nazaj: Na Japonsko se očitno ne morem peljati s stoenko

Minister Rončević se je na očitke v torek zvečer odzval tudi na družbenem omrežju X. V zapisu je kritike zavrnil z ironično pripombo, da bi nekateri najraje videli, da se slovenski minister na pomemben znanstveni forum na Japonsko odpravi s stoenko, po možnosti na lastne stroške.

Zatrdil je, da je Slovenijo na Japonskem aktivno zastopal in da je potoval skladno z veljavnimi predpisi. Po njegovih navedbah je na enak način potoval tudi njegov predhodnik Igor Papič, ki se je istega foruma udeležil trikrat.

Rončević je omenil še rektorja Univerze v Ljubljani Gregorja Majdiča, s katerim naj bi potovala na istem letalu. Poudaril je, da so bile vozovnice kupljene po postopku javnega naročanja.

Minister je spomnil tudi, da se predstavniki slovenske vlade Foruma znanosti in tehnologije udeležujejo že vrsto let. Leta 2016 je na njem sodeloval tedanji predsednik vlade Miro Cerar, pozneje pa tudi drugi ministri in državni sekretarji, pristojni za znanost.

Po Rončevićevem prepričanju mora biti Slovenija prisotna tam, kjer nastajajo pomembne usmeritve svetovne znanosti in tehnologije. Ob tem je svoje sporočilo sklenil z napovedjo, da bo šolsko reformo izpeljal in da pri njej ne namerava popustiti.

Njegov odziv potrjuje, da minister potovanje ocenjuje kot upravičeno. Vendar sklicevanje na pretekle obiske drugih predstavnikov in na spoštovanje predpisov samo po sebi še ne pojasni, zakaj so konkretne vozovnice stale skoraj 26.000 evrov.

Zakonitost ni isto kot gospodarnost

Minister je v svojem odzivu posebej poudaril, da je potoval v skladu s predpisi in da so bile vozovnice kupljene po postopku javnega naročanja. To je pomembna okoliščina, vendar ne odgovori na vsa vprašanja o porabi javnega denarja.

Tudi če je bil nakup opravljen po predpisanem postopku, je še vedno mogoče preverjati, ali je bila izbrana najprimernejša ponudba glede na dejanske potrebe in ali bi bilo mogoče enak službeni namen doseči z nižjimi stroški.

Javno naročanje je namenjeno pregledni in konkurenčni porabi javnih sredstev, vendar njegova uporaba še ne pomeni samodejnega dokaza, da je bila posamezna odločitev gospodarna. Za takšno presojo bi bilo treba poznati konkretne pogoje naročila, razpoložljive ponudbe in merila, na podlagi katerih je bila sprejeta odločitev.

Enako velja za primerjave s predhodniki. Če so tudi drugi ministri v preteklosti potovali v poslovnem razredu, to lahko pojasni ustaljeno prakso, ne dokazuje pa, da je bila ta v vsakem primeru finančno najbolj smiselna.

Pri tem je pomembno tudi razlikovati med ugotovljenimi dejstvi in političnimi očitki. Za zdaj ni objavljene ugotovitve pristojnega nadzornega organa, da je ministrstvo pri nakupu vozovnic kršilo zakonodajo. Obstajajo pa konkretna in še neodgovorjena vprašanja o višini stroškov, ki jih je mogoče preveriti z dokumentacijo.

Draga pot sredi burnih razprav o šolski reformi

Razkritje prihaja v času, ko se ministrstvo za izobraževanje sooča tudi z nezadovoljstvom dela šolske javnosti zaradi napovedanih sprememb v izobraževalnem sistemu. Razprave o reformi spremljajo vprašanja o vključevanju učiteljev, prihodnji organizaciji šolstva in načinu sprejemanja pomembnih odločitev.

V takšnih okoliščinah lahko visoki stroški ministrove službene poti še dodatno povečajo pritisk na ministrstvo, da javnosti natančno predstavi svoje odločitve.

Vendar je treba vprašanje šolske reforme ločiti od vprašanja službenega potovanja. Minister lahko zagovarja obsežne spremembe izobraževalnega sistema in se hkrati udeležuje mednarodnih srečanj. Sporno vprašanje v konkretnem primeru ni njegova pravica do potovanja, temveč upravičenost izbranih stroškov.

Prav zato Rončevićeva napoved, da bo reforma izpeljana, ne odgovarja na očitke o ceni letalskih vozovnic. Gre za dve različni temi, ki zahtevata ločena in konkretna pojasnila.

Koliko je torej stal celoten obisk?

Čeprav je javnosti zdaj znan natančen znesek za letalske vozovnice, ostaja finančna slika službene poti nepopolna. Ni še objavljenega celovitega obračuna, iz katerega bi bilo razvidno, koliko so stali hoteli, dnevnice, lokalni prevozi in morebitni drugi stroški delegacije.

Prav tako niso javno pojasnjeni datum rezervacije vozovnic, natančna pot, primerjane ponudbe in razlogi, zaradi katerih je bil izbran poslovni razred za vse tri udeležence.

Brez teh podatkov ni mogoče zanesljivo oceniti, kolikšen prihranek bi bil mogoč in ali so obstajale primerljive, bistveno cenejše možnosti. Prav tako ni mogoče dokončno presoditi, ali je bila izbira potovanja gospodarna.

Toda prav zaradi te negotovosti je razkritje dokumentacije pomembno. Ministrstvo razpolaga s podatki, ki bi lahko pojasnili odločitev, javnost pa ima upravičen interes izvedeti, kako je bil porabljen denar iz državnega proračuna.

Skoraj 26.000 evrov za letalske karte zahteva več kot ironičen odgovor

Rončevićev obisk Japonske je lahko imel pomemben diplomatski in znanstveni namen. Slovenija kot majhna država potrebuje mednarodne povezave in sodelovanje pri razpravah o prihodnosti znanosti, raziskav in tehnologije. Toda pomembnost dogodka sama po sebi še ne upravičuje vsakega stroška, ki nastane pri udeležbi.

Minister je javnosti pojasnil, da je potoval skladno s predpisi in po ustaljeni praksi. Še vedno pa ni odgovoril na bistveno vprašanje: zakaj je država za tri letalske vozovnice plačala 25.756,77 evra in ali je bila takšna poraba res potrebna?

Dokler ministrstvo ne predstavi celotnega računa in konkretnih razlogov za izbiro tako dragega prevoza, bodo vprašanja o gospodarnosti ostala odprta.

Pri porabi javnega denarja namreč ne bi smelo biti dovolj, da minister zatrdi, da je ravnal zakonito. Davkoplačevalci imajo pravico vedeti tudi, ali je država za njihov denar dobila razumno ceno. In skoraj 26.000 evrov za tri letalske vozovnice je znesek, ki zahteva natančno pojasnilo, ne zgolj političnega obračunavanja s kritiki.

Spletno uredništvo