Dolenjska glasovala drugače kot večina Slovenije: V Novem mestu presenetljiv razkol, v Beli krajini odločalo le 24 glasov

Nedeljski referendumi so razkrili precejšnje razlike med posameznimi deli jugovzhodne Slovenije. Medtem ko so volivci na državni ravni zavrnili novelo zakona o parlamentarni preiskavi, so jo v večjem delu Dolenjske podprli. Še posebej izrazita je bila podpora v okolici Novega mesta, Trebnjem in Ivančni Gorici, povsem drugače pa so glasovali v mestnem volilnem okraju Novo mesto 2 in na Kočevskem. V Beli krajini je bil izid pri parlamentarni preiskavi skoraj povsem izenačen, saj je o večini odločalo le 24 glasov.

Referendumska nedelja je prinesla tudi dramatičen preobrat pri vprašanju ukinitve RTV-prispevka, kjer se je državni rezultat med nočnim štetjem in ponedeljkovim jutrom obrnil.

Dolenjci pri parlamentarni preiskavi večinsko podprli predlog, država ga je zavrnila

V nedeljo, 11. oktobra, so volivci odločali o štirih referendumskih vprašanjih, enem zakonodajnem in treh posvetovalnih. Največ politične pozornosti je pritegnil zakonodajni referendum o noveli zakona o parlamentarni preiskavi, ki jo je državni zbor sprejel maja letos. Novela je med drugim posegala v ureditev sodnega oziroma ustavnosodnega varstva pri odreditvi parlamentarnih preiskav, zato je bila predmet ostrih političnih razprav.

Po delnih neuradnih izidih je na državni ravni proti uveljavitvi novele glasovalo približno 51,1 odstotka volivcev, podprlo pa jo je okoli 48,9 odstotka. Nasprotniki so presegli tudi zavrnitveni kvorum, ki pri zakonodajnem referendumu zahteva, da proti uveljavitvi zakona glasuje najmanj petina vseh volilnih upravičencev. Glede na preštete glasove je tako novela zavrnjena, čeprav bo treba počakati še na uradno potrditev izida.

Toda regionalni podatki razkrivajo drugačno sliko. V desetih volilnih okrajih Dolenjske, Posavja, Bele krajine in širšega jugovzhodnega območja je novelo skupaj podprlo 56,7 odstotka veljavno glasujočih. Gre za občutno višji delež od državnega povprečja, ki kaže, da so bila stališča volivcev na tem območju precej drugačna od skupnega državnega rezultata.

Pri tem velja poudariti, da teh deset okrajev ne predstavlja zgolj ožje Dolenjske, temveč vključuje tudi Posavje, Belo krajino, Kočevsko in območje Ribnice. Razlike znotraj tega prostora so bile tako velike, da enotne regionalne opredelitve ni mogoče pripisati vsem prebivalcem.

Novo mesto razdeljeno: V enem okraju 65 odstotkov za, v drugem večina proti

Ena najzanimivejših ugotovitev referendumskega glasovanja prihaja iz Novega mesta. V volilnem okraju Novo mesto 1, ki poleg dela novomeškega območja zajema tudi okoliške občine, je novelo zakona o parlamentarni preiskavi podprlo kar 65 odstotkov volivcev. V volilnem okraju Novo mesto 2 pa je bila slika povsem drugačna, saj je proti uveljavitvi novele glasovalo 52,6 odstotka volivcev.

Takšna razlika med dvema volilnima okrajema istega širšega mestnega območja kaže, da referendumskega odločanja ni mogoče razložiti zgolj z geografsko pripadnostjo. Volilni okraji imajo različno sestavo prebivalstva, njihove meje pa ne sovpadajo nujno z mejami mestnih četrti ali občin. Zato iz rezultatov ni mogoče neposredno sklepati, kako je glasovala vsaka posamezna soseska.

Podobno izrazita podpora noveli se je pokazala tudi drugod na Dolenjskem. V Trebnjem je zanjo glasovalo 62,9 odstotka volivcev, v Ivančni Gorici pa 65,2 odstotka. Še višjo podporo so zabeležili v volilnem okraju Ribnica-Dobrepolje, kjer je predlog podprlo 66,7 odstotka veljavno glasujočih.

Ti podatki kažejo, da je bila podpora noveli v večjem delu dolenjskega in okoliškega območja izrazita, vendar ne povsod. Prav nasprotna rezultata v obeh novomeških okrajih sta eden najnazornejših primerov razlik, ki jih je razkrilo nedeljsko glasovanje.

Bela krajina: O večini odločalo vsega 24 glasov

Posebej tesno je bilo v volilnem okraju Črnomelj, ki zajema območje Bele krajine. Za uveljavitev novele zakona o parlamentarni preiskavi je glasovalo 5.587 volivcev, proti pa 5.563. Razlika je znašala zgolj 24 glasov, kar pomeni, da je predlog podprlo 50,11 odstotka veljavno glasujočih.

Takšen rezultat je pomemben predvsem zato, ker kaže skoraj popolno razdeljenost volilnega telesa pri enem od politično najbolj izpostavljenih referendumskih vprašanj. Čeprav je večina glasovala za, je bila razlika tako majhna, da je treba biti pri opisovanju razpoloženja v Beli krajini posebej previden.

V nasprotju s Črnomljem je bil rezultat v Kočevju jasnejši. Tam je noveli nasprotovalo 55 odstotkov volivcev. Proti so večinsko glasovali tudi v Brežicah, kjer je bilo nasprotnikov 50,9 odstotka, medtem ko so v Krškem in Sevnici novelo večinsko podprli.

Rezultati kažejo, da se politična stališča razlikujejo tudi med kraji, ki so geografsko razmeroma blizu. Referendumska nedelja je zato ponudila zanimiv vpogled v razlike med urbanimi središči, njihovimi okoliškimi območji in posameznimi regionalnimi skupnostmi, ne omogoča pa zanesljivih zaključkov o razlogih za glasovanje posameznih volivcev.

Pri socialni pomoči precej bolj enotni: Predlog podprli v vseh desetih okrajih

Medtem ko so se pri noveli zakona o parlamentarni preiskavi pokazale velike razlike, je bilo odločanje o pogojevanju denarne socialne pomoči z družbeno koristnim delom precej bolj enotno. Na posvetovalnem referendumu so volivci odločali, ali naj se pravica do denarne socialne pomoči za delovno sposobne osebe brez objektivnih ovir za delo pogojuje z aktivnim opravljanjem družbeno koristnega dela.

Na državni ravni je predlog podprlo približno 60,7 odstotka volivcev. V desetih obravnavanih okrajih jugovzhodne Slovenije je bila podpora še višja, saj je znašala 68,4 odstotka. Večina je za predlog glasovala v prav vseh desetih okrajih, čeprav so se deleži med posameznimi območji razlikovali.

Najizrazitejša podpora je bila v Ribnici-Dobrepolju, kjer je za glasovalo 76,4 odstotka volivcev. V volilnem okraju Novo mesto 1 je predlog podprlo 75,2 odstotka, v Ivančni Gorici 74 odstotkov, v Trebnjem pa 73,4 odstotka. Tudi v volilnem okraju Novo mesto 2, kjer so pri parlamentarni preiskavi večinsko glasovali proti noveli, je pogojevanje socialne pomoči podprlo 62,1 odstotka volivcev.

V Beli krajini je za predlog glasovalo 61,8 odstotka volivcev, na Kočevskem pa 57,3 odstotka. Kočevje je bilo edini od obravnavanih okrajev, kjer je bila podpora nižja od državnega povprečja, vendar je tudi tam predlog dobil večino veljavnih glasov.

Ker je bil referendum posvetovalne narave, njegov izid sam po sebi še ne spreminja pravil za pridobivanje denarne socialne pomoči. Morebitne spremembe bi moral zakonodajalec urediti s predpisi, pri tem pa upoštevati tudi ustavne in druge pravne zahteve.

Volilna pravica na lokalnih volitvah: Kočevje znova izjema

Tretje referendumsko vprašanje se je nanašalo na volilno pravico na lokalnih volitvah. Volivci so se izrekali o predlogu, da bi lahko na lokalnih volitvah glasovali državljani Slovenije in drugih držav članic Evropske unije, ne pa tudi državljani tretjih držav.

Na državni ravni je predlog podprlo približno 55,4 odstotka volivcev. V desetih obravnavanih volilnih okrajih jugovzhodne Slovenije je bila podpora višja in je znašala 61,9 odstotka. Večina je za glasovala v devetih okrajih, izjema je bilo Kočevje, kjer je predlogu nasprotovalo 51,1 odstotka volivcev.

V Ribnici-Dobrepolju je za glasovalo 72 odstotkov volivcev, v Ivančni Gorici in Novem mestu 1 pa po približno 69,3 odstotka. V Trebnjem je podpora znašala 68 odstotkov, v Sevnici 66,7 odstotka, v Krškem pa 62,7 odstotka.

Precej manj izrazita je bila večina v Beli krajini in v delu Novega mesta. V Črnomlju je predlog podprlo 54,1 odstotka volivcev, v Novem mestu 2 pa 53,5 odstotka. Rezultati tako ponovno kažejo razlike med posameznimi območji, vendar brez tako tesnega skupnega državnega izida, kot ga je prineslo vprašanje RTV-prispevka.

Tudi pri tem vprašanju je šlo za posvetovalni referendum. Njegov izid ne pomeni samodejne spremembe zakonodaje, temveč izraženo stališče volivcev o zastavljenem vprašanju.

RTV-prispevek: Dolenjska večinsko za ukinitev, državni rezultat se je čez noč obrnil

Najbolj dramatičen razvoj štetja glasov je spremljal referendum o ukinitvi obveznega plačevanja prispevka za programe Radiotelevizije Slovenija. Prvi neuradni podatki so kazali tesno večino za ukinitev, toda z nadaljnjim štetjem se je razlika zmanjševala. V ponedeljek zjutraj je Državna volilna komisija objavila podatke, po katerih so v vodstvo prešli nasprotniki ukinitve.

Po stanju, objavljenem 12. oktobra ob 6.20, je proti ukinitvi glasovalo 50,04 odstotka volivcev, za ukinitev pa 49,96 odstotka. Ob 99,98 odstotka preštetih glasovnic je bilo proti 461.765 glasov, za pa 461.073. Razlika je tako znašala le 692 glasov, zato rezultat še ni bil dokončen.

Na Dolenjskem in širšem jugovzhodnem območju je bila slika drugačna. V desetih obravnavanih okrajih je ukinitev RTV-prispevka skupaj podprlo 57,3 odstotka volivcev, večino pa so zagovorniki ukinitve imeli v osmih okrajih.

V volilnem okraju Novo mesto 1 je ukinitev podprlo 65,5 odstotka volivcev, v Trebnjem 62,5 odstotka, v Ivančni Gorici 63,1 odstotka in v Ribnici-Dobrepolju 66,4 odstotka. Tudi v Črnomlju je večina glasovala za ukinitev, vendar je bila podpora precej tesnejša, 51,6-odstotna.

Nasprotno so v volilnem okraju Novo mesto 2 ukinitvi nasprotovali z 52,3 odstotka glasov, v Kočevju pa z 52,7 odstotka. Tako se je tudi pri RTV-prispevku ponovil vzorec razlik med posameznimi območji, ki ga je bilo mogoče opaziti že pri zakonodajnem referendumu.

Pri tem je pomembno, da rezultat posvetovalnega referenduma ne pomeni neposredne ukinitve prispevka. Za takšno spremembo bi bila potrebna ustrezna zakonodajna odločitev. Ker je bil državni izid izjemno tesen, je treba pred dokončnimi zaključki počakati tudi na preostale glasovnice.

Glasovi po pošti bi lahko bili pri RTV še pomembni

Izjemno majhna razlika pri referendumu o RTV-prispevku pomeni, da ima nadaljnje ugotavljanje izida posebno težo. Po navedbah Državne volilne komisije bodo okrajne volilne komisije danes po 12. uri prištele glasovnice, prispele po pošti iz Slovenije, 19. oktobra pa bodo ugotavljale še rezultate glasovanja po pošti iz tujine.

Prav zaradi tega jutranji rezultat še ne omogoča dokončne ugotovitve, katera stran je dobila več glasov. Razlika 692 glasov je glede na skupno število oddanih glasovnic zelo majhna, zato je mogoče, da se bo razmerje med zagovorniki in nasprotniki ukinitve še spremenilo.

To je pomembno tudi za regionalno poročanje. Čeprav je bila podpora ukinitvi v večini dolenjskih in okoliških okrajev razmeroma izrazita, bo končni državni rezultat določen šele po upoštevanju vseh glasov, ki jih je treba skladno s pravili še prišteti.

Poleg tega je treba razlikovati med izraženo podporo ukinitvi prispevka in dejansko spremembo financiranja javne radiotelevizije. Posvetovalni referendum zakonodajalca pravno ne zavezuje, zato tudi morebitna večina za ukinitev ne bi sama po sebi odpravila obveznosti plačevanja.

Volilna udeležba: Največji odziv v Ivančni Gorici, najmanjši na Kočevskem

Referendumsko nedeljo je zaznamovala tudi razmeroma visoka volilna udeležba. Na državni ravni je po delnih neuradnih podatkih znašala približno 54 odstotkov, podobna pa je bila tudi skupna udeležba v desetih obravnavanih volilnih okrajih jugovzhodne Slovenije.

Med posameznimi območji so se pokazale opazne razlike. V Ivančni Gorici je na volišča prišlo približno 59,7 odstotka volilnih upravičencev, kar je bil najvišji delež med desetimi primerjanimi okraji. Visoko udeležbo so zabeležili tudi v volilnem okraju Novo mesto 1, kjer je glasovalo približno 57,9 odstotka upravičencev, in v Trebnjem s 57,4 odstotka.

V volilnem okraju Novo mesto 2 je udeležba znašala približno 56,2 odstotka, v Črnomlju pa 49,3 odstotka. Najnižjo med primerjanimi okraji so zabeležili v Kočevju, kjer je glasovalo okoli 45,6 odstotka volilnih upravičencev.

Udeležba je pomemben del razumevanja referendumskih rezultatov, saj pokaže, kolikšen del volilnega telesa se je dejansko vključil v odločanje. Vendar iz same višine udeležbe ni mogoče sklepati, zakaj so posamezniki prišli na volišča ali kakšne politične motive so imeli.

Kaj nam povedo rezultati iz Novega mesta, Trebnjega in Bele krajine?

Podatki iz nedeljskega glasovanja kažejo, da jugovzhodna Slovenija ni enotno volilno območje. Pri noveli zakona o parlamentarni preiskavi so bili volivci v Novem mestu 1, Trebnjem in Ivančni Gorici večinsko za, v Novem mestu 2 in Kočevju pa večinsko proti. V Črnomlju je bila razlika skoraj zanemarljiva.

Pri pogojevanju denarne socialne pomoči z družbeno koristnim delom je bila podpora širša in je zajela vseh deset obravnavanih okrajev. Pri vprašanju lokalne volilne pravice državljanov tretjih držav je bilo Kočevje edina izjema, kjer je večina glasovala proti predlogu. Tudi pri RTV-prispevku se je pokazala podobna razlika med okraji, pri čemer sta bila Novo mesto 2 in Kočevje na strani nasprotnikov ukinitve.

Rezultati omogočajo primerjavo med volilnimi okraji, ne povedo pa sami po sebi, kateri dejavniki so vplivali na odločanje volivcev. Za takšne zaključke bi bile potrebne dodatne raziskave oziroma podatki o stališčih in motivih posameznikov.

Nedeljski referendumi so tako poleg državnih rezultatov ponudili tudi pomemben regionalni vpogled. Pokazali so, da lahko volivci v različnih delih iste regije na enaka vprašanja odgovorijo precej drugače, zato je pri razlagi referendumskih izidov pomembno pogledati tudi podrobnejše podatke.

Državni izidi še niso dokončni, regionalne razlike pa so že vidne

Referendumski četverček je prinesel štiri različna vprašanja in precej raznolike rezultate. Na državni ravni je bila novela zakona o parlamentarni preiskavi zavrnjena, volivci pa so na dveh posvetovalnih referendumih večinsko podprli predloga o socialni pomoči in lokalni volilni pravici. Pri RTV-prispevku je bil rezultat v ponedeljek zjutraj še tako tesen, da dokončnega razpleta ni bilo mogoče potrditi.

Za Dolenjsko so posebej zanimive razlike med obema novomeškima volilnima okrajema, izrazita podpora nekaterim predlogom v Trebnjem in Ivančni Gorici ter skoraj izenačen izid v Beli krajini pri parlamentarni preiskavi.

Prav teh 24 glasov razlike v Črnomlju in nasprotna rezultata obeh novomeških okrajev sta med najbolj zgovornimi podrobnostmi nedeljskega glasovanja. Kažejo, da skupni državni odstotki pogosto ne povedo celotne zgodbe, zato je pogled na rezultate po posameznih območjih pomemben del razumevanja referendumskega odločanja.