Mamo petkrat udaril s sekiro, zdaj mu grozi zdravljenje namesto zapora: Kaj se je razkrilo na sodišču?

Skoraj sedem mesecev po pretresljivem umoru 88-letne ženske v Strenskem pri Rimskih Toplicah je primer dobil pomembno nadaljevanje na celjskem sodišču. Na zatožno klop je sedel njen 62-letni sin Marjan Lipovšek, ki mu tožilstvo očita, da je mater marca letos petkrat udaril s sekiro po glavi. Toda v ospredju sodnega postopka ni zgolj vprašanje, kako se je zgodil smrtonosni napad, temveč tudi obtoženčevo duševno stanje v času dejanja.

Po ugotovitvah psihiatričnega izvedenca naj bi bil takrat neprišteven, zato tožilstvo namesto zaporne kazni predlaga varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja.

O tem bo moralo odločiti sodišče.

Po skoraj sedmih mesecih se je začel sodni postopek

Tragični dogodek, ki je konec marca pretresel Strensko pri Rimskih Toplicah v občini Laško, je dobil sodno nadaljevanje. Kot danes poroča Dnevnik, je na celjskem okrožnem sodišču potekal predobravnavni narok zoper 62-letnega Marjana Lipovška, obdolženega umora svoje 88-letne matere Angele. Primer je že ob prvih informacijah o tragediji vzbudil veliko pozornosti, predvsem zaradi okoliščin napada in dejstva, da se je zgodil v družinski hiši.

Predobravnavni narok je vodila predsednica velikega senata Maja Manček Šporin. Obtoženega sta iz celjskega pripora na sodišče pripeljala pravosodna policista, med postopkom pa se je na predlog svojega zagovornika po uradni dolžnosti Aleksandra Cmoka odločil za molk. Sodišče je obravnavalo tudi vprašanje njegovega psihičnega stanja, ki bo imelo pomembno vlogo pri nadaljnjem odločanju.

Tožilstvo namreč ne predlaga običajne kazenske sankcije, temveč varnostni ukrep. Po njegovih navedbah naj bi obtoženi dejanje storil v stanju, ko ni bil sposoben razumeti njegovega pomena oziroma obvladovati svojega ravnanja. Takšna ugotovitev lahko bistveno vpliva na pravne posledice, vendar mora sodišče okoliščine in izvedenske ugotovitve še presoditi.

Kaj se je 28. marca zgodilo v družinski hiši?

Po navedbah tožilke Marije Sladič, ki jih povzema Dnevnik, se je napad zgodil 28. marca okoli 18. ure v stanovanjski hiši v Strenskem. Takrat 88-letna Angela po očitkih tožilstva ni pričakovala, da bo v pritličju naletela na sina. Spustila se je po stopnicah, iz zamrzovalne skrinje vzela meso in se nameravala vrniti v zgornje nadstropje.

Po opisu tožilstva naj bi jo sin nepričakovano napadel ob vznožju stopnic. S topim delom sekire naj bi jo petkrat silovito udaril po glavi in ji povzročil izjemno hude poškodbe. Napadena se zaradi nenadnosti napada ni mogla učinkovito braniti ali umakniti.

Poškodbe so bile usodne. Ženska je utrpela več hudih ran glave, poškodbe lobanje in možganov ter močno krvavitev. Kljub hitremu posredovanju reševalcev in poskusom oživljanja je umrla.

Tožilstvo obdolženemu očita, da je mater po napadu pustil brez pomoči. Pomembno pa je poudariti, da gre za opis dejanja iz tožilskega predloga, o katerem sodišče še ni dokončno odločilo.

Umirajočo mater je našel drugi sin

Eden najpretresljivejših delov zgodbe je povezan s trenutkom, ko je hudo poškodovano žensko našel njen drugi sin Andrej. Ta je že marca za Dnevnik opisal, da ga je na nenavadno dogajanje opozoril pes, ki je vztrajno lajal. Ko je prišel do matere, je sprva pomislil, da je padla, vendar je zaradi velike količine krvi hitro ugotovil, da gre za nekaj hujšega.

Nemudoma je poklical reševalce, ki so poškodovanki poskušali pomagati. Ob njihovem prihodu je bila še živa, vendar so bile poškodbe prehude. Kljub poskusom oživljanja ji niso mogli rešiti življenja.

Po navedbah Dnevnika je brat obdolženega takrat opisal tudi pretresenost ob dogodku, ki se je zgodil v hiši, kjer je družina živela. Prav dejstvo, da je bila žrtev napadena v domačem okolju, kjer ni pričakovala nevarnosti, je ena od okoliščin, ki jih posebej poudarja tožilstvo.

Dogodek je močno zaznamoval tudi okolico Rimskih Toplic. Domačini so po tragediji za Dnevnik pripovedovali o preteklem vedenju obdolženega, ki naj bi pri nekaterih vzbujalo strah in negotovost. Takšne navedbe je treba obravnavati kot pričevanja posameznikov, ne kot že sodno ugotovljena dejstva.

Psihiatrični izvedenec: V času napada naj ne bi razumel svojega ravnanja

Na predobravnavnem naroku je prek videokonference sodeloval tudi izvedenec psihiatrične stroke Peter Pregelj, ki je že v preiskavi pripravil izvedensko mnenje. Njegove ugotovitve so pomembne predvsem za presojo obtoženčeve prištevnosti v času dejanja in sposobnosti sodelovanja v sodnem postopku.

Po poročanju Dnevnika je izvedenec opisal, da je bilo pri obtoženem v času dejanja prisotno akutno psihotično stanje v poteku paranoidne shizofrenije. Po oceni, predstavljeni v postopku, naj zaradi takšnega stanja ne bi mogel razumeti pomena svojega dejanja niti obvladovati svojega ravnanja.

Ob tem je izvedenec pojasnil, da obtoženčeve zdravstvene težave še niso povsem odpravljene, čeprav je njegovo stanje v zaščitenem okolju stabilnejše. Obtoženi je sodišču povedal, da redno prejema terapijo in da se počuti dobro.

Pomembna je razlika med vprašanjem prištevnosti v času kaznivega dejanja in sposobnostjo sodelovanja v sodnem postopku. Človek je lahko v času očitanega dejanja neprišteven, pozneje pa sposoben spremljati obravnavo in razumeti svoje procesne pravice. Izvedenec je po navedbah Dnevnika ocenil, da je Lipovšek ob pomoči zagovornika sposoben sodelovati v postopku, čeprav bo moral svoje izvedensko mnenje še dopolniti.

Sama diagnoza duševne bolezni ne pomeni, da je človek nevaren ali neprišteven. V tem primeru je za sodno odločanje pomembna konkretna izvedenska presoja obtoženčevega stanja v času očitanega dejanja.

Zakaj tožilstvo ne predlaga zaporne kazni?

Ena ključnih novosti sodnega postopka je odločitev tožilstva, da predlaga varnostni ukrep namesto zaporne kazni. Takšen predlog je povezan z ugotovitvami o domnevni neprištevnosti obtoženega v času napada.

V slovenskem kazenskem pravu je prištevnost pomemben pogoj za ugotavljanje kazenske odgovornosti. Če sodišče ugotovi, da posameznik v času protipravnega dejanja zaradi duševne motnje ni mogel razumeti njegovega pomena ali obvladovati svojega ravnanja, ga ni mogoče obravnavati enako kot storilca, ki je bil prišteven.

To pa ne pomeni, da sodišče takšno dejanje prezre ali da mora posameznika brez nadaljnjih ukrepov izpustiti. Če so izpolnjeni zakonski pogoji, lahko odredi ustrezen varnostni ukrep, katerega namen je zdravljenje in preprečevanje ponavljanja nevarnih ravnanj.

V konkretnem primeru bi to po navedbah Dnevnika lahko pomenilo zdravljenje na enoti za forenzično psihiatrijo v Mariboru. Vendar to za zdaj ostaja možnost, povezana s predlogom tožilstva, ne pa že sprejeta odločitev sodišča.

Sodišče bo moralo presoditi izvedenske ugotovitve, okoliščine dejanja in zakonske pogoje za morebitni izrek varnostnega ukrepa.

Obramba želela izključiti javnost

Na naroku se je odprlo tudi vprašanje, ali naj postopek poteka ob navzočnosti javnosti. Zagovornik obtoženega Aleksander Cmok je zaradi njegovega zdravstvenega stanja predlagal izključitev javnosti, vendar se tožilka Marija Sladič s tem v tej fazi ni strinjala.

Sodišče je sledilo stališču, da javnosti za zdaj ni treba izključiti. Zato so bile lahko na naroku predstavljene tudi podrobnosti tožilskega predloga in izvedenskega mnenja, o katerih danes poroča Dnevnik.

Vprašanje javnosti sodnega postopka je posebej občutljivo v primerih, kjer se obravnavajo podatki o zdravstvenem stanju obtoženega. Po eni strani je pomembna preglednost delovanja sodišč, po drugi pa je treba varovati zasebnost in dostojanstvo oseb, ki sodelujejo v postopku.

Odločitev, sprejeta na predobravnavnem naroku, se nanaša na sedanjo fazo postopka in sama po sebi ne pomeni, da se vprašanje izključitve javnosti v nadaljevanju ne more ponovno odpreti.

Domačini že po tragediji govorili o preteklih težavah

Dnevnik je že neposredno po marčevskem dogodku poročal o izjavah domačinov, ki so opisovali obtoženčeve dolgoletne težave in njegovo preteklo vedenje. Po njihovih navedbah naj bi se v preteklosti zdravil v psihiatrični bolnišnici, nekateri pa so se ga zaradi nepredvidljivih ravnanj bali.

Med dogodki, ki so jih omenjali, sta bila tudi požar hleva pred približno dvanajstimi leti in dogodek, ko naj bi se s traktorjem zaletaval v zid cerkve v Rimskih Toplicah. Gre za navedbe, ki jih je časnik pridobil od domačinov in jih ni mogoče enačiti z ugotovitvami sodišča v sedanjem postopku.

Te okoliščine odpirajo širše vprašanje, kako družba prepoznava in obravnava primere, ko se posameznik sooča z resnimi zdravstvenimi težavami in se ob tem pojavljajo tudi opozorila iz okolice. Vendar na podlagi doslej objavljenih informacij ni mogoče sklepati, ali bi bilo konkretno tragedijo mogoče preprečiti oziroma ali so pristojne službe v preteklosti ravnale ustrezno.

Za takšne ugotovitve bi bili potrebni dodatni preverjeni podatki o morebitnih preteklih postopkih, zdravstveni obravnavi in ravnanju pristojnih institucij. Samo pričevanja domačinov za takšne zaključke ne zadostujejo.

Kaj sledi na celjskem sodišču?

Sodni postopek se bo nadaljeval z dopolnitvijo psihiatričnega izvedenskega mnenja in predvidoma tudi z zaslišanjem nekaterih sorodnikov. Kot poroča Dnevnik, eden od obtoženčevih bratov v preiskavi ni želel pričati, pri čemer je izkoristil zakonsko pravico, ki jo imajo določeni bližnji sorodniki.

Pomembno vprašanje nadaljevanja postopka bo, ali bo sodišče sprejelo izvedensko presojo o neprištevnosti obtoženega v času dejanja. Od tega in drugih ugotovljenih okoliščin bo odvisno tudi odločanje o predlogu tožilstva za izrek varnostnega ukrepa.

Primer je posebej pretresljiv zaradi odnosa med žrtvijo in obtoženim ter okoliščin napada. Toda prav zaradi teže očitanega dejanja je pomembno, da se postopek vodi na podlagi dokazov, izvedenskih mnenj in zakonskih pravil, ne zgolj na podlagi prvih odzivov javnosti.

Za družino 88-letne žrtve sodni postopek ne more spremeniti tragičnega razpleta marčevskega večera. Lahko pa razjasni pravno pomembne okoliščine napada in določi, kakšen ukrep je glede na ugotovljeno stanje obtoženega zakonit in potreben. Dokončno odločitev bo sprejelo sodišče, ki mora pred tem presoditi tudi dopolnjeno izvedensko mnenje.