Ogrevanje bo letos močno udarilo po žepih: Olje dražje za 38 odstotkov, podražitve prihajajo tudi na Dolenjsko
Pred začetkom kurilne sezone 2026/2027 se številna slovenska gospodinjstva soočajo z občutno višjimi stroški ogrevanja. V primerjavi z lanskim oktobrom se je kurilno olje podražilo za dobrih 38 odstotkov, lesni briketi za približno 42 odstotkov, peleti pa za skoraj 30 odstotkov. Za gospodinjstva, ki se ogrevajo s temi energenti, to pomeni več sto evrov dodatnih stroškov.
Razmere se razlikujejo tudi na Dolenjskem in v Beli krajini. Medtem ko v Trebnjem in Kočevju napovedujejo nespremenjene cene daljinskega ogrevanja, se morajo uporabniki v Črnomlju, Metliki, Ribnici in Ivančni Gorici pripraviti na podražitve po 1. novembru.
Kurilno olje v letu dni dražje za več kot tretjino
Med energenti, ki so se v zadnjem letu najbolj podražili, posebej izstopa kurilno olje. V začetku oktobra 2025 je liter stal 1,091 evra, v obdobju od 6. do vključno 12. oktobra 2026 pa njegova regulirana cena znaša 1,506 evra. Razlika je 41,5 centa na liter, kar pomeni približno 38-odstotno podražitev. Podatke je v pregledu cen energentov objavil Dolenjski list, primerjava pa temelji na cenah, ki jih objavlja pristojno ministrstvo.
Za gospodinjstva, ki pred zimo napolnijo rezervoar kurilnega olja, je razlika precejšnja. Pri nakupu 1.000 litrov bi bilo treba po navedenih cenah lani odšteti 1.091 evrov, letos pa 1.506 evrov. To pomeni 415 evrov več za enako količino goriva. Pri nakupu 1.500 litrov bi razlika znašala že 622,50 evra, pri 2.000 litrih pa 830 evrov. Gre za primerjavo stroška samega energenta, brez morebitnih dodatnih stroškov dostave.
Cene kurilnega olja so bile v zadnjih tednih tudi precej nestanovitne. V začetku septembra je liter stal 1,412 evra, 22. septembra pa se je cena povzpela na 1,635 evra. Nato je sledila pocenitev, vendar je kurilno olje kljub temu občutno dražje kot pred letom dni. Gospodinjstva, ki so nakup odložila do jeseni, so tako lahko naletela na zelo različne cene, odvisno od dneva naročila.
Ker je današnji ponedeljek, 12. oktober, zadnji dan veljavnosti trenutne regulirane cene, bo za nadaljnje nakupe pomembna tudi naslednja sprememba cen. Zato trenutnega zneska 1,506 evra za liter ni mogoče razumeti kot zagotovljene cene za celotno kurilno sezono.
Lesni briketi dražji za 42 odstotkov, peleti za skoraj 30 odstotkov
Občutne podražitve so doletele tudi gospodinjstva, ki uporabljajo lesne brikete in pelete. Po primerjavi cen, ki jo spremlja Energetska svetovalna pisarna Nova Gorica in jo povzema Dolenjski list, se je cena lesnih briketov od oktobra 2025 do septembra 2026 zvišala s 311,42 na 442,83 evra za tono. To pomeni približno 42-odstotno podražitev oziroma dobrih 131 evrov več za vsako kupljeno tono.
Pri gospodinjstvu, ki v kurilni sezoni porabi tri tone briketov, bi razlika ob navedenih cenah znašala približno 394 evrov. Če je poraba večja, se poveča tudi dodatni strošek. Pomembno je poudariti, da so v tej primerjavi upoštevane tudi povprečne cene dostave, dejanske ponudbe posameznih trgovcev pa se lahko razlikujejo glede na kakovost, pakiranje, naročeno količino in kraj dostave.
Podoben trend je opazen pri lesnih peletih. Njihova cena se je v obravnavanem obdobju zvišala z 0,3669 na 0,474 evra za kilogram, kar pomeni približno 29-odstotno podražitev. Tona peletov je tako po tej primerjavi dražja za 107,10 evra. Za gospodinjstvo, ki v sezoni porabi štiri tone, bi to pomenilo približno 428 evrov dodatnega izdatka.
Podražitve potrjujejo tudi širše raziskave slovenskega trga lesnih goriv, čeprav se njihove ugotovitve razlikujejo glede na obdobje primerjave in način zbiranja podatkov. Gozdarski inštitut Slovenije je avgusta letos ugotovil, da je povprečna cena peletov v 15-kilogramskih vrečah znašala 456 evrov za tono, kar je bilo štiri odstotke več kot maja letos. Inštitut v svoje primerjave vključuje DDV, ne pa tudi stroškov prevoza, zato podatkov ni mogoče neposredno enačiti s cenami, ki vključujejo dostavo.
Drva in sekanci za zdaj stabilnejši, vendar ne povsod
Nekoliko drugačne razmere so pri gospodinjstvih, ki se ogrevajo s klasičnimi drvmi ali lesnimi sekanci. Po primerjavi Energetske svetovalne pisarne Nova Gorica so cene bukovih drv in sekancev v obravnavanem obdobju ostale nespremenjene. Cena bukovih drv je znašala 95 evrov za prostorninski meter, cena sekancev pa 35 evrov za kubični meter, pri čemer je bila v obeh primerih vključena dostava.
Toda to še ne pomeni, da so drva po vsej Sloveniji enako draga ali da se njihove cene niso zvišale pri posameznih ponudnikih. Trg drv je precej razdrobljen, na končno ceno pa vplivajo kakovost lesa, stopnja suhosti, dolžina polen, način dostave in oddaljenost od dobavitelja. Nekateri drugi javno dostopni pregledi trga zato kažejo višje cene od tistih, ki jih spremlja novogoriška svetovalna pisarna.
Za kupce je pomembno tudi, da pri primerjanju ponudb preverijo merske enote. Prostorninski meter zloženih drv ni enak kubičnemu metru polnega lesa, prav tako se lahko ponudbe razlikujejo glede na to, ali gre za razsuta ali zložena drva. Navidezno ugodnejša cena zato ne pomeni nujno tudi cenejšega ogrevanja.
Pri izbiri energenta je poleg nabavne cene pomembna še učinkovitost ogrevalne naprave. Starejša peč lahko za doseganje enake temperature porabi občutno več goriva kot sodobnejši sistem, zato neposredna primerjava cen na tono ali prostorninski meter ne pove vsega o dejanskem strošku ogrevanja.
V Trebnjem cene ostajajo nespremenjene
Za uporabnike daljinskega ogrevanja na Dolenjskem so napovedi precej različne. V Trebnjem, kjer distribucijo toplote in upravljanje kotlovnice izvaja Komunala Trebnje, so za Dolenjski list pojasnili, da bodo cene v kurilni sezoni 2026/2027 ostale nespremenjene.
Na sistem daljinskega ogrevanja na lesno biomaso Trebnje Center je trenutno priključenih 29 objektov. Med njimi je osem pomembnih javnih objektov v občini, preostalih 21 pa predstavljajo predvsem večstanovanjske in individualne stavbe. Sistem tako oskrbuje javne ustanove in gospodinjstva, ki so priključena na skupno omrežje.
Za uporabnike je nespremenjena cena pomembna predvsem zaradi lažjega načrtovanja zimskih stroškov. Če se cena toplote ne spremeni, lahko gospodinjstva ob primerljivi porabi pričakujejo podobne izdatke kot v prejšnji sezoni. Vendar to ne pomeni, da bodo tudi vsi računi povsem enaki, saj na končni znesek vplivajo zunanje temperature, poraba toplote in obračunske postavke.
Trebnje je tako med kraji, kjer vsaj za zdaj ne napovedujejo dodatnega cenovnega pritiska na uporabnike daljinskega ogrevanja, čeprav se nekateri energenti na trgu občutno dražijo.
Tudi v Kočevju brez podražitev, cene veljajo že od leta 2023
Podobno so napovedali v Kočevju, kjer za omrežje daljinskega ogrevanja na lesno biomaso skrbi Komunala Kočevje. Po njihovih pojasnilih cen toplote v letu 2026 ne nameravajo spreminjati. Veljavni cenik je v uporabi od 1. novembra 2023, kar pomeni, da se osnovne tarifne postavke že skoraj tri leta niso spremenile.
Kočevski sistem je po podatkih, ki jih je pridobil Dolenjski list, precej obsežen. Vanj je vključenih 97 stanovanjskih objektov, v katerih se s toploto oskrbuje 1.389 stanovanj. Poleg tega omrežje zagotavlja toploto še 25 poslovnim, 19 javnim in šestim industrijskim objektom.
Po objavljenem ceniku Komunale Kočevje znaša cena toplote za gospodinjski odjem 58 evrov za megavatno uro brez DDV oziroma 70,76 evra z DDV. Poleg porabljene toplote se obračunava tudi fiksni del, povezan z obračunsko močjo, ter predpisani prispevki. Zato navedena cena za megavatno uro ni enaka končni ceni celotnega računa.
Za gospodinjstva je pomembno, da dobavitelj kljub spremembam cen lesne biomase na trgu za letos ne napoveduje spremembe cenika. To uporabnikom omogoča nekoliko večjo predvidljivost, vendar bodo dejanski računi še vedno odvisni predvsem od porabe toplote v hladnejših mesecih.
V Črnomlju, Metliki, Ribnici in Ivančni Gorici podražitve po 1. novembru
Precej manj ugodne so napovedi za uporabnike daljinskega ogrevanja v Črnomlju, Metliki, Ribnici in Ivančni Gorici. V teh občinah sisteme daljinskega ogrevanja upravlja Petrol, ki je za Dolenjski list potrdil, da trenutno veljavne cene ostajajo v uporabi do 1. novembra letos.
Po tem datumu se bodo cene po navedbah družbe zvišale sorazmerno z rastjo cen lesnih sekancev in električne energije. Petrol je napovedal, da bo nove cenike pravočasno objavil in o spremembah obvestil odjemalce.
Natančni odstotki oziroma zneski podražitev za posamezne občine v pregledanih informacijah še niso navedeni. Zato za zdaj ni mogoče zanesljivo izračunati, koliko več bodo uporabniki v Črnomlju, Metliki, Ribnici in Ivančni Gorici plačevali za ogrevanje.
Pomembno je tudi, da se cene med posameznimi sistemi že zdaj razlikujejo. Daljinsko ogrevanje ni enotna storitev z enako ceno po vsej državi, saj so stroški odvisni od velikosti omrežja, vrste energenta, učinkovitosti proizvodnje toplote, investicij in drugih značilnosti posameznega sistema.
Za gospodinjstva v omenjenih krajih bo zato ključno spremljati objavo novih cenikov in preveriti, kako se spreminjata variabilni del, povezan s porabo toplote, ter morebitne druge obračunske postavke.
Kaj se dogaja z elektriko in zemeljskim plinom?
Medtem ko so se kurilno olje, briketi in peleti občutno podražili, so cene nekaterih drugih energentov v primerjavi z lanskim letom precej stabilnejše. Po pregledu, ki ga povzema Dolenjski list, se cena električne energije v obravnavanem obdobju skoraj ni spremenila, zemeljski plin pa je bil po primerljivih podatkih celo nekoliko cenejši kot pred letom dni.
Toda tudi pri plinu se že napovedujejo spremembe. Družbi Istrabenz plini in Plinarna Maribor sta konec septembra napovedali približno desetodstotno zvišanje cen za gospodinjske odjemalce, ki naj bi začelo veljati 1. novembra 2026. Drugi dobavitelji v času objave primerjave podobnih sprememb še niso napovedali.
Pri zemeljskem plinu je treba ločiti ceno samega energenta od končnega računa, ki lahko vključuje še omrežnino, prispevke in davke. Desetodstotna podražitev dobavne cene plina zato ne pomeni nujno desetodstotnega povečanja celotnega računa.
Podobno velja za električno energijo. Gospodinjstva, ki se ogrevajo s toplotnimi črpalkami ali električnimi ogrevalnimi napravami, morajo poleg cene elektrike upoštevati še omrežnino, učinkovitost naprave in porabo v posameznih mesecih. Zato se lahko stroški ogrevanja med gospodinjstvi močno razlikujejo, tudi kadar uporabljajo isti energent.
Koliko več bo treba odšteti za ogrevanje?
Za predstavo o razsežnosti podražitev je smiselno pogledati nekaj konkretnih primerov. Gospodinjstvo, ki za ogrevanje porabi 1.500 litrov kurilnega olja, bi ob primerjavi navedenih cen iz lanskega in letošnjega oktobra za enako količino plačalo približno 623 evrov več. Pri porabi štirih ton peletov bi razlika znašala približno 428 evrov, pri treh tonah briketov pa okoli 394 evrov.
Gre za ilustrativne izračune, ki temeljijo na primerjavi cen energentov, ne pa na napovedi dejanskega računa vsakega gospodinjstva. Končni strošek je odvisen od velikosti in izolacije stavbe, učinkovitosti ogrevalnega sistema, nastavitev temperature, vremenskih razmer in navad stanovalcev.
Tudi pri daljinskem ogrevanju ni mogoče preprosto sklepati, da bo nespremenjen cenik pomenil enako visok račun. Hladnejša zima lahko poveča porabo toplote, milejša pa jo zmanjša. Pri sistemih, kjer se bodo cene po novembru zvišale, pa bodo gospodinjstva občutila tako vpliv novega cenika kot morebitne spremembe porabe.
Prav zato bo za številne družine pomembno, da stroške načrtujejo vnaprej in ne zgolj na podlagi cen iz prejšnje zime.
Kako lahko gospodinjstva omejijo dodatne stroške?
Ob podražitvah energentov se pogosto pojavi vprašanje, ali je smiselno zamenjati ogrevalni sistem. Toda takšna odločitev zahteva širši premislek. Cena energenta je le eden od dejavnikov, pomembni pa so tudi začetna naložba, stanje obstoječe naprave, energetska učinkovitost stavbe in stroški vzdrževanja.
Pri starejših stavbah lahko že izboljšanje izolacije, tesnjenje oken, pravilna nastavitev ogrevalne krivulje ali uravnoteženje radiatorjev prispevajo k zmanjšanju porabe. Pomembno je tudi redno vzdrževanje peči in dimniških naprav, saj neučinkovito delovanje povečuje porabo goriva in lahko predstavlja varnostno tveganje.
Gospodinjstva, ki uporabljajo pelete ali drva, naj pri nakupu preverijo kakovost goriva in pogoje skladiščenja. Pri peletih sta pomembni ustrezna kakovost in nizka vsebnost vlage, pri drveh pa zadostna suhost. Slabo gorivo lahko zmanjša učinkovitost ogrevanja, poveča količino ostankov pri zgorevanju in povzroči dodatne stroške vzdrževanja.
Pri večjih naložbah v energetsko prenovo ali zamenjavo ogrevalnega sistema je smiselno preveriti tudi aktualne možnosti spodbud Eko sklada in pridobiti neodvisen energetski nasvet. Vendar je treba pred odločitvijo vedno izračunati, ali se bo predvidena naložba glede na konkretno stavbo in porabo dejansko izplačala.
Zima prinaša velike razlike med gospodinjstvi
Začetek kurilne sezone 2026/2027 razkriva precejšnje razlike med gospodinjstvi. Tisti, ki se ogrevajo na kurilno olje, pelete ali brikete, se že soočajo z občutno višjimi cenami kot pred letom dni. Uporabniki daljinskega ogrevanja v Trebnjem in Kočevju lahko za zdaj računajo na nespremenjene tarifne postavke, medtem ko se v Črnomlju, Metliki, Ribnici in Ivančni Gorici po začetku novembra obetajo nove podražitve.
Razlike niso pomembne samo med posameznimi energenti, temveč tudi med občinami in dobavitelji. Zato enotnega odgovora na vprašanje, koliko bo letos stalo ogrevanje, ni. Nekatera gospodinjstva bodo za enako količino energije plačala več sto evrov več kot lani, druga pa bodo večje spremembe občutila šele ob začetku novega obračunskega obdobja.
Največja negotovost za številne družine tako ni več, ali se je ogrevanje podražilo, temveč koliko dodatnega denarja bodo morale nameniti za prihajajočo zimo. V krajih, kjer so nove cene daljinskega ogrevanja že napovedane, bo odgovor jasnejši po objavi novembrskih cenikov. Za gospodinjstva, ki kupujejo kurilno olje in lesna goriva, pa bo pomembno predvsem nadaljnje gibanje cen v hladnejših mesecih.
