V Sloveniji je zavrnitveni kvorum relevanten le pri zakonodajnem referendumu o parlamentarni preiskavi, kar pomeni, da pri posvetovalnih referendumih ni določenega načina za ugotavljanje izida. Ta posebna določba se uporablja zgolj v primeru referenduma, ki se nanaša na novelo zakona o parlamentarni preiskavi.
Na včerajšnjem glasovanju so volivci odločali o štirih vprašanjih, pri čemer je bil le referendum o tej noveli zakonodajen, ostali trije pa posvetovalni.
Kako zavrnitveni kvorum deluje v praksi? Pri naknadnem zakonodajnem referendumu je za ugotavljanje izida ljudskega odločanja nujno izpolniti dva pogoja. Prvi pogoj je, da več kot polovica tistih, ki so se referenduma udeležili, glasuje proti uveljavitvi novele zakona, kar pomeni, da mora obstajati relativna večina. Vendar pa to samo po sebi ni zadostno. Drugi pogoj zahteva, da ti glasovi proti predstavljajo najmanj petino vseh volilnih upravičencev v državi.
Po podatkih Državne volilne komisije je v Sloveniji nekoliko manj kot 1,7 milijona volilnih upravičencev, kar pomeni, da mora skupno število glasov proti doseči vsaj 339.706 glasov. Ta dvostopenjski proces ugotavljanja referendumskega izida je zasnovan tako, da krepi legitimnost odločitve volivcev in zagotavlja, da spremembe zakonodaje temeljijo na široki podpori ali nasprotovanju med volilnimi upravičenci.
Zavrnitveni kvorum je torej ključnega pomena za zagotavljanje, da odločitev o spremembah zakonodaje ni sprejeta zgolj na podlagi ozkega kroga udeležencev referenduma, temveč odraža širšo voljo prebivalstva. S tem se povečuje zaupanje javnosti v demokratične procese in legitimnost sprejetih odločitev.
Spletno uredništvo
