Iz lokalnih medijev

Slovenci množično na volišča: V enem okraju glasoval že vsak peti, prijavljenih tudi 53 domnevnih kršitev

Današnja referendumska nedelja je postregla z eno najvišjih dopoldanskih volilnih udeležb v zgodovini slovenskih referendumov. Do 11. ure je svoj glas oddalo že skoraj 238 tisoč volivcev, razlike med posameznimi deli države pa so precejšnje. Medtem ko je v Tolminu glasoval že približno vsak peti volilni upravičenec, je bila v središču Ljubljane udeležba občutno nižja. Ob povečanem zanimanju za glasovanje pristojne službe obravnavajo tudi prijave domnevnih kršitev volilnega molka, ki velja vse do večera.

Do 11. ure glasovalo skoraj 238 tisoč volivcev

Po podatkih Državne volilne komisije (DVK) je do 11. ure na današnjih referendumih glasovalo 237.914 volilnih upravičencev oziroma 14,02 odstotka vseh volivcev. Gre za drugo najvišjo dopoldansko udeležbo na referendumih v zgodovini samostojne Slovenije, kar kaže na precejšnje zanimanje za današnje glasovanje. Volišča so se odprla ob 7. uri zjutraj, glasovanje pa bo potekalo vse do 19. ure, ko se bo zaključil tudi volilni molk.

Predsednik DVK Peter Golob je ob predstavitvi podatkov pojasnil, da je bila višja dopoldanska udeležba doslej zabeležena le na referendumu o noveli zakona o vodah julija 2021. Takrat je do 11. ure glasovalo 15,15 odstotka volilnih upravičencev, končna udeležba pa je dosegla 46,46 odstotka. Letošnja dopoldanska udeležba je torej za dobri dve odstotni točki nižja od takratne, vendar še vedno občutno izstopa v primerjavi z večino preteklih referendumskih glasovanj. Končna udeležba bo znana šele po zaprtju volišč, saj lahko popoldanski obisk bistveno spremeni današnjo statistiko.

Tolmin na vrhu, Ljubljana Center na dnu

Podatki o udeležbi razkrivajo precejšnje razlike med posameznimi volilnimi enotami in okraji. Med osmimi volilnimi enotami je bila do 11. ure najvišja udeležba v volilni enoti Celje, kjer je glasovalo 14,75 odstotka upravičencev. Najnižjo so zabeležili v volilni enoti Ptuj, kjer je na volišča prišlo 12,53 odstotka volivcev. Razlika med obema enotama znaša nekaj več kot dve odstotni točki, kar kaže, da obisk volišč po državi ni povsem enakomeren.

Še izrazitejše razlike so na ravni volilnih okrajev. Najvišjo udeležbo v Sloveniji je imel Tolmin, kjer je do 11. ure glasovalo 20,78 odstotka volilnih upravičencev. To pomeni, da je svoj glas že v dopoldanskih urah oddal približno vsak peti volivec. Povsem drugačno sliko kaže Ljubljana Center, kjer je bila udeležba najnižja v državi in je znašala 9,74 odstotka. Razlika med obema okrajema tako presega enajst odstotnih točk. Podatki sicer prikazujejo zgolj stanje ob 11. uri in ne pomenijo nujno, da bodo enake razlike ostale tudi ob koncu glasovanja.

Predčasno glasovalo več kot 75 tisoč ljudi

Zanimanje za današnje referendumsko odločanje se je pokazalo že med predčasnim glasovanjem, ki je potekalo od torka, 6. oktobra, do četrtka, 8. oktobra. V tem času je svoj glas oddalo 75.401 volivcev oziroma 4,44 odstotka vseh volilnih upravičencev. Predčasno glasovanje je namenjeno tistim, ki se na dan splošnega glasovanja ne morejo ali ne želijo odpraviti na volišče, zato predstavlja pomembno dodatno možnost uresničevanja volilne pravice.

Po Sloveniji je danes odprtih 2984 rednih volišč in 88 posebnih volišč Omnia, na katerih lahko glasujejo volivci, ki so pravočasno prijavili glasovanje zunaj okraja svojega stalnega prebivališča. Glasovanje poteka tudi na 30 voliščih na slovenskih diplomatsko-konzularnih predstavništvih v tujini. Volivci morajo ob prihodu na volišče izkazati svojo istovetnost z ustreznim osebnim dokumentom, volilni odbor pa jih nato usmeri skozi postopek glasovanja. DVK ob tem opozarja, da lahko posamezni volivec na volišče pride le enkrat.

Prijavljenih že 53 domnevnih kršitev volilnega molka

Medtem ko glasovanje poteka, pristojne službe spremljajo tudi spoštovanje volilnega molka. Ministrstvo za notranje zadeve in javno upravo je sporočilo, da je njegova dežurna služba od začetka volilnega molka do danes do 10. ure prejela 53 obvestil o domnevnih kršitvah. Pri 42 obvestilih se je izkazalo, da so bile prijavljene vsebine že v obravnavi ali pa sploh niso predstavljale kršitve volilnega molka. Inšpektorat Republike Slovenije za notranje zadeve tako trenutno obravnava 11 zadev, pri katerih obstaja sum kršitve.

Največ obravnavanih primerov se nanaša na objave na družbenih omrežjih, ki so v zadnjih letih postala eno najpomembnejših področij nadzora nad spoštovanjem volilnega molka. Pristojni so že v soboto obravnavali tudi prijave, povezane z domnevno nedovoljeno vsebino v televizijskem programu, nameščanjem novih plakatov in objavami na spletnih straneh. Pri tem velja poudariti, da prijava še ne pomeni ugotovljene kršitve. O tem, ali je bilo ravnanje dejansko v nasprotju z zakonodajo, odločajo pristojni organi po preučitvi okoliščin posameznega primera.

Kaj je med volilnim molkom prepovedano?

Volilni molk se je začel v petek, 9. oktobra, ob polnoči in bo trajal do danes do 19. ure. V tem času je prepovedano izvajanje volilne oziroma referendumske kampanje, katere namen je vplivati na odločitev volivcev. Prepoved vključuje politično oglaševanje v medijih in na spletu, objavljanje novih propagandnih vsebin, nameščanje novih plakatov, razdeljevanje letakov ter organiziranje javnih shodov, povezanih s kampanjo.

Posebno pozornost pristojni namenjajo tudi družbenim omrežjem, kjer se lahko propagandne vsebine hitro širijo. Vendar vsaka objava ali razprava o referendumih še ne pomeni samodejne kršitve volilnega molka. Pri presoji je pomembno, ali gre za dejavnost, ki ima značilnosti organizirane kampanje oziroma nedovoljenega vplivanja na volivce. Informativno poročanje o poteku glasovanja, udeležbi in delu volilnih organov je dovoljeno tudi med volilnim molkom.

Za ugotovljene kršitve so predvidene denarne globe. Organizatorju kampanje lahko pristojni izrečejo globo od 800 do 3000 evrov, odgovorni osebi organizatorja od 300 do 600 evrov, pravni osebi ali samostojnemu podjetniku od 250 do 500 evrov, posamezniku pa od 150 do 250 evrov. Višina sankcije je odvisna od vrste kršitve in statusa kršitelja.

Kam lahko državljani prijavijo kršitve?

Pristojni organi so tudi danes organizirali dežurno službo, ki sprejema obvestila o morebitnih kršitvah volilnega molka. Državljani lahko prijave do 19. ure posredujejo na brezplačno telefonsko številko 080 21 13, ki jo uporablja dežurna služba Inšpektorata Republike Slovenije za notranje zadeve. Prijave je mogoče poslati tudi na elektronski naslov volitve.mnz@gov.si.

Ob prijavi je pomembno navesti čim več konkretnih podatkov, ki lahko pristojnim pomagajo pri preverjanju domnevne kršitve. Pri spletnih objavah so lahko koristni povezava do objave, čas objave in posnetek zaslona, pri drugih domnevnih kršitvah pa natančna lokacija in opis dogodka. Inšpektorat nato presodi, ali obstajajo razlogi za nadaljnjo obravnavo. Število prijav se lahko do zaključka volilnega molka še poveča, vendar samo po sebi ne pove, koliko kršitev bo dejansko potrjenih.

Volišča odprta do 19. ure, novi podatki še popoldne

Glasovanje po državi se bo nadaljevalo vse do 19. ure, ko se bodo volišča zaprla. Državna volilna komisija bo pred tem objavila še podatke o udeležbi do 16. ure, ki bodo omogočili natančnejši vpogled v obisk volišč v drugem delu dneva. Naslednja objava podatkov o udeležbi je predvidena med 17. in 17.30, ko bo mogoče primerjati tudi razlike med posameznimi volilnimi enotami in okraji.

Današnja dopoldanska udeležba je že zdaj med najvišjimi doslej, vendar bo šele končni podatek pokazal, koliko volilnih upravičencev je izkoristilo možnost glasovanja. Posebno pozornost bo pritegnilo tudi nadaljnje spremljanje volilnega molka, saj so pristojni že do dopoldneva prejeli več deset obvestil o domnevnih kršitvah.

Do zaprtja volišč ostajata v ospredju nemoten potek glasovanja in spoštovanje volilnega molka. Državna volilna komisija bo popoldne predstavila nove podatke o udeležbi, inšpektorat pa bo nadaljeval preverjanje prijavljenih nepravilnosti. Za zdaj je jasno, da se je današnje glasovanje začelo z izrazitim zanimanjem volivcev in da so razlike v udeležbi med posameznimi deli Slovenije precejšnje.

 

Spletno uredništvo Toti Maribor

Povezane objave

Back to top button