Trump zahteva zamenjavo Zelenskega: V ozadju dogovor s Putinom, ki je razburil Ukrajino in Evropo

Ameriški predsednik Donald Trump je znova zaostril odnose z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim in javno pozval k njegovi zamenjavi. Prepričan je, da Ukrajina potrebuje novega voditelja, ki bi bil pripravljen skleniti mirovni sporazum z Rusijo. Njegove izjave prihajajo le dan po dogovoru z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom o dobavi velikih količin ruskega dizelskega goriva na svetovne trge v zameno za začasno omilitev ameriških sankcij.

Dogovor je sprožil ostre odzive v Kijevu in zaskrbljenost med evropskimi predstavniki, saj bi lahko Rusiji zagotovil dodatne prihodke za financiranje vojne.

Trump: Ukrajina potrebuje predsednika, ki bo sposoben skleniti dogovor

Donald Trump je v soboto, 10. oktobra, pred novinarji v Beli hiši ostro kritiziral ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega. Očital mu je, da je v preteklosti večkrat zavrnil priložnost za končanje vojne z Rusijo, in ocenil, da je napočil čas za spremembo ukrajinskega političnega vodstva. Po njegovem prepričanju bi lahko Zelenski že zdavnaj dosegel sporazum z Moskvo, vendar tega iz različnih razlogov ni storil. Ameriški predsednik pri tem ni predstavil konkretnih pogojev, pod katerimi naj bi bilo mogoče skleniti dogovor, ki bi bil sprejemljiv tako za Ukrajino kot za Rusijo.

»Predlagam, da dobijo novega voditelja, ki bo sposoben skleniti dogovor,« je dejal Trump in dodal, da je imel Zelenski po njegovem mnenju že več priložnosti za dosego miru. Njegove izjave predstavljajo nov pritisk na ukrajinsko vodstvo v času, ko vojna traja že več kot štiri leta in pol, diplomatska prizadevanja za njeno končanje pa še vedno niso prinesla trajnega dogovora. Trump je ob tem ponovil tudi svojo trditev, da do ruske invazije februarja 2022 ne bi prišlo, če bi bil takrat sam predsednik ZDA. Gre za njegovo politično oceno, ki je ni mogoče preveriti kot dejstvo, saj je Rusija odločitev o napadu sprejela pod vodstvom Vladimirja Putina.

Trumpove besede so še posebej odmevne zato, ker prihajajo v obdobju novih ameriško-ruskih gospodarskih dogovorov, ki neposredno zadevajo tudi financiranje ruske vojne. Medtem ko Washington poudarja potrebo po znižanju cen energentov, Kijev opozarja, da lahko sproščanje omejitev pri prodaji ruskih naftnih derivatov oslabi gospodarski pritisk na Moskvo.

Dogovor s Putinom: Ruski dizel se vrača na svetovne trge

V ozadju najnovejšega spora je petkov dogovor med Donaldom Trumpom in Vladimirjem Putinom, ki predvideva povečanje dobav ruskega dizelskega goriva na ameriški in svetovne trge. Po Trumpovih navedbah naj bi Rusija nemudoma zagotovila več kot 300.000 ton dizla, novembra dodatnih 500.000 ton, v naslednjih obdobjih pa še večje količine. Ameriško finančno ministrstvo je ob tem izdalo začasno dovoljenje za dobavo ruskega dizelskega goriva, ki naj bi veljalo do aprila 2027. Gre za pomemben premik v ameriški politiki sankcij proti Rusiji, čeprav dovoljenje ne pomeni popolne odprave vseh gospodarskih omejitev.

Trump dogovor predstavlja kot ukrep za povečanje ponudbe goriva in znižanje cen, ki so v ZDA v zadnjih mesecih močno narasle. Energetski trgi so se znašli pod velikim pritiskom zaradi vojne z Iranom in motenj pri dobavi nafte skozi Hormuško ožino, eno najpomembnejših pomorskih poti za svetovno trgovino z energenti. Po poročanju tujih medijev so se cene dizelskega goriva v ZDA od začetka ameriško-izraelskih napadov na Iran konec februarja zvišale za približno dve tretjini, kar povzroča dodatne stroške predvsem v prometu, kmetijstvu in logistiki.

Ameriški predsednik želi z dodatnimi dobavami ruskega goriva zmanjšati pritisk na domače gospodarstvo, še posebej pred novembrskimi vmesnimi kongresnimi volitvami. Toda energetski analitiki opozarjajo, da napovedane količine predstavljajo razmeroma majhen delež svetovnega povpraševanja, zato ni zagotovila, da bo dogovor povzročil občutnejši padec cen. Hkrati se odpira vprašanje, koliko dodatnih prihodkov bi lahko Rusija ustvarila s prodajo goriva in kakšne posledice bi to imelo za učinkovitost zahodnih sankcij.

Zelenski opozarja: To je darilo Putinu in denar za nadaljevanje vojne

Ukrajinski predsednik je dogovor med Washingtonom in Moskvo ostro zavrnil. Opozoril je, da sproščanje omejitev pri prodaji ruskih naftnih derivatov pomeni dodatne prihodke za državo, ki še naprej izvaja vojaške napade na Ukrajino. Po njegovem prepričanju takšni ukrepi ne prispevajo k miru, temveč lahko Rusiji omogočijo nadaljevanje vojaških operacij in zmanjšajo gospodarski pritisk, zaradi katerega bi bila Moskva pripravljena na resna pogajanja.

Zelenski je ameriško odločitev označil za darilo Putinu in poudaril, da prodaja ruskih energentov pomeni vlaganje v vojno, ki bi jo bilo treba končati, ne pa podaljševati. Po njegovem mnenju bi morala mednarodna skupnost vztrajati pri ukrepih, ki Rusijo spodbujajo k ustavitvi napadov, ne pa ji odpirati dodatnih možnosti za pridobivanje prihodkov. Ukrajina ob tem opozarja, da Moskva kljub diplomatskim stikom nadaljuje obstreljevanje ukrajinskih mest in energetske infrastrukture, zato gospodarskih dogovorov ni mogoče obravnavati ločeno od razmer na bojišču.

Kritike dogovora so prišle tudi iz Evrope, kjer predstavniki opozarjajo na nevarnost spodkopavanja sankcij proti Rusiji. Te so bile uvedene z namenom omejevanja ruskih finančnih in tehnoloških zmogljivosti za nadaljevanje vojne. Morebitno povečanje prihodkov od izvoza energentov zato odpira vprašanje, ali lahko gospodarski interesi posameznih držav oslabijo skupno zahodno politiko do Moskve.

Trump Zelenskemu očita napade na ruske rafinerije

Ameriški predsednik je poleg kritik zaradi neuspešnih mirovnih pogajanj Zelenskemu očital tudi ukrajinske napade na rusko energetsko infrastrukturo. Po Trumpovih besedah je ukrajinskega predsednika že večkrat opozoril, naj se izogiba napadom na ruske rafinerije, saj lahko ti zmanjšajo ponudbo goriva na svetovnih trgih in povzročijo dodatno rast cen. Posebej je izpostavil posledice za ameriške kmete in živinorejce, ki so močno odvisni od dizelskega goriva za uporabo kmetijske mehanizacije in prevoz proizvodov.

Ukrajina napade na ruske rafinerije in druge energetske objekte utemeljuje z njihovim pomenom za oskrbo ruske vojske in financiranje vojaških operacij. Ruski naftni sektor namreč predstavlja pomemben vir državnih prihodkov, hkrati pa gorivo omogoča delovanje vojaških vozil, logističnih sistemov in druge opreme. Ukrajinske oblasti zato trdijo, da so takšni napadi del njihove obrambne strategije, s katero želijo zmanjšati sposobnost Rusije za nadaljevanje agresije.

Zelenski je že pred tem sporočil, da bi bila Ukrajina pripravljena ustaviti napade na ruske rafinerije, če bi se Moskva zavezala k prenehanju napadov na ukrajinsko energetsko infrastrukturo. Takšen vzajemni dogovor bi lahko po ukrajinskih ocenah predstavljal enega od korakov k zmanjšanju intenzivnosti spopadov. Vendar za zdaj ni znakov, da bi obe strani dosegli soglasje o takšni ureditvi, medtem ko napadi na energetske objekte ostajajo pomemben del vojne.

Moskva pozdravlja Trumpove besede, Kijev zavrača zunanje pritiske

Trumpov poziv k zamenjavi ukrajinskega predsednika je naletel na pozitiven odziv v Moskvi. Kiril Dmitrijev, posebni odposlanec Kremlja za gospodarsko sodelovanje, je ameriške predsednikove izjave označil za zgodovinske in ocenil, da se Trump pridružuje tistim, ki menijo, da Ukrajina potrebuje vodstvo, bolj osredotočeno na sklenitev miru. Rusija že dalj časa postavlja vprašanje legitimnosti ukrajinskega predsednika in zahteva izvedbo novih predsedniških volitev, čeprav vojna še vedno traja.

V Ukrajini takšne pritiske zavračajo. Ukrajinski zunanji minister je poudaril, da ima Zelenski podporo ukrajinskega prebivalstva in da imajo o prihodnjem političnem vodstvu države pravico odločati Ukrajinci sami. Odločitev o tem, kdo bo vodil državo, po stališču Kijeva ne more biti predmet zahtev tujih predsednikov ali pogajanj z državo, ki je Ukrajino napadla.

Pomembno je tudi dejstvo, da v Ukrajini od začetka obsežne ruske invazije februarja 2022 velja vojno stanje, zaradi katerega predsedniške volitve niso bile izvedene v običajnem roku. Ukrajinska zakonodaja med vojnim stanjem izvedbe takšnih volitev ne dopušča, dodatno oviro pa predstavljajo milijoni razseljenih državljanov, vojaško osebje na fronti in prebivalci območij pod rusko okupacijo. Zato Trumpov poziv k novemu predsedniku odpira tudi vprašanje, kako bi bilo mogoče v sedanjih razmerah zagotoviti varno in legitimno glasovanje.

Odnosi med Washingtonom in Kijevom znova na preizkušnji

Najnovejši spor ni prvi javni konflikt med Trumpom in Zelenskim. Njuni odnosi so bili napeti že v preteklosti, posebej odmeven pa je bil njun sestanek v Beli hiši februarja 2025, ko je pred televizijskimi kamerami prišlo do ostrega besednega spopada. Trump je ukrajinskemu predsedniku večkrat očital nezadostno pripravljenost na dogovor z Rusijo, medtem ko je Zelenski vztrajal, da mora vsak mirovni sporazum vključevati verodostojna varnostna jamstva za Ukrajino.

Osrednje nesoglasje ostaja vprašanje pogojev za končanje vojne. Trump poudarja potrebo po čimprejšnjem dogovoru, ukrajinsko vodstvo pa opozarja, da bi sporazum brez ustreznih varnostnih zagotovil lahko pomenil zgolj začasno prekinitev spopadov in omogočil Rusiji pripravo na novo ofenzivo. Kijev zato vztraja, da morajo biti vsa pogajanja povezana tudi z vprašanji ozemeljske celovitosti, varnosti prebivalstva in preprečevanja prihodnjih napadov.

ZDA imajo pri tem pomembno vlogo zaradi vojaške, obveščevalne in diplomatske podpore Ukrajini. Vsako zaostrovanje odnosov med Washingtonom in Kijevom zato presega osebna nesoglasja med predsednikoma ter lahko vpliva na širša pogajanja o prihodnosti evropske varnosti. Za evropske zaveznice je posebej pomembno, ali bodo ameriški gospodarski dogovori z Rusijo usklajeni s prizadevanji za omejevanje njenih vojaških zmogljivosti.

Vojna se nadaljuje, politični pritisk na Ukrajino pa narašča

Medtem ko se politične napetosti med Washingtonom in Kijevom stopnjujejo, se vojna v Ukrajini nadaljuje. Ruske sile še vedno nadzorujejo pomemben del ukrajinskega ozemlja, napadi na mesta in infrastrukturo pa povzročajo nove civilne žrtve ter materialno škodo. Diplomatski pogovori o morebitnem premirju doslej niso prinesli trajnega dogovora, ključna vprašanja o zasedenih ozemljih, varnostnih jamstvih in prihodnjih odnosih med državama pa ostajajo nerešena.

Trumpove izjave prihajajo v posebej občutljivem trenutku, ko se gospodarski interesi ZDA zaradi visokih cen energentov vse bolj prepletajo z ameriško politiko do Rusije. Dogovor o ruskem dizelskem gorivu bi lahko ublažil del pritiska na ameriški energetski trg, hkrati pa sproža pomisleke glede posledic za sankcije in nadaljnje financiranje ruske vojne.

Ključno vprašanje zato ni zgolj, ali Trump želi zamenjavo Zelenskega, temveč tudi, kakšen mirovni sporazum si Washington dejansko prizadeva doseči in kakšno ceno bi zanj morala plačati Ukrajina. Medtem ko ameriški predsednik odgovornost za neuspešna pogajanja pripisuje ukrajinskemu vodstvu, ostaja dejstvo, da je Rusija februarja 2022 začela obsežno invazijo in da se njene vojaške operacije nadaljujejo. Brez dogovora o varnosti, ozemlju in spoštovanju morebitnega premirja pa tudi zamenjava političnega vodstva sama po sebi ne bi zagotovila konca vojne.

Spletno uredništvo